ZELENA ZVEZA UPIHNILA PRVO SVEČKO DELOVANJA

Minilo je dobro leto dni delovanja nove organizacijske oblike znotraj Nove Slovenije; Zelene zveze NSi. Skladno s sprejetimi Pravili, se je sklicala letna konferenca celotnega članstva, ki je potekala v Hotelu Grof na Vranskem in sicer v torek 22.11.2022. Po sprejetem dnevnem redu konference, sta člane nagovorila predsednik NSi g. Matej Tonin ter novo izvoljena županja Vranskega ga. Nataša Juhart. Nato je sledila obravnava in sprejem letnega poročila, ki ga je predstavil predsednik zveze g. Nejc Vesel.

Pri točki potrditve Letnega programa dela 2023 je potekala daljša razprava članov in vodstva, saj se določene zadeve v prejšnjem letu niso izkazale za učinkovite ter posledično zveza v javnosti ni bila tako slišna, kot je bilo planirano. Na koncu je bil sprejet sklep, da se Letni program dela 2023 pošlje v razpravo vsem članom preko emila, ter se dopolnjen sprejme do konca leta. Prav tako je bil sprejet sklep in sicer, da se število članov Upravnega odbora v novi sestavi 2023 zmanjša iz sedanjih 21 na 12 članov. Nato je sledilo strokovno predavanje ga. Karmen Kopecky na temo »Oceani in podnebje«.

Konferenca se je zaključila ob prijetnem druženju ter manjši pogostitvi.

Zelena zveza NSi

POROČILO PREDSEDNICE O DELOVANJU ŽENSKE ZVEZE 2022

Kongres Ženske zveze je bil 6. novembra 2021. Bil je  nekaj posebnega: digitalen zaradi covid-19 razmer, prazničen ob 20-letnici Ženske zveze, volilni po novem statutu. Izvoljen je bil nov Upravni in nadzorni odbor in novo vodstvo ženske zveze: predsednica Karolina Korenčan, namestnica Marija Rogar.

Slogan »Digitalizacija. Ženske. Izzivi.« se je v polnosti uresničeval tudi to leto, saj smo večino naših dejavnosti preselile na splet. Digitalizacija  odpira vrata v neslutene dimenzije. Tako smo s pomočjo spleta izvedle 5 rednih sej, eno pa v živo. Ugotovile smo, da smo ženske rade z eno nogo doma, hkrati pa rade aktivno sodelujemo tudi v javnem življenju. Na srečanjih s pomočjo spleta se nas zbere več in smo tega zelo vesele. Seveda pa ostaja želja, da se srečujemo tudi v živo, saj tako pogovor lažje steče in se mnenja hitreje izmenjujejo.

V tem letu smo objavljale dogodke na FB profilu in na naši spletni strani. Aktivno smo sodelovale v Krščanskem demokratu, kjer smo objavile najpomembnejše novice.

  • S pomočjo spleta je Ženska zveza NSi imela   novembra konstitutivno sejo na daljavo. Potrjene so bile članice upravnega odbora: Orjana Curk, Nives Čonč, Irena Dolenc, Mojca Erjavec, Petra Kos, Marija Lavtar, Mojca Sojar in Mojca Stoschitzky. Potrjene so bile tudi članice nadzornega odbora: Predsednica  Ivanka Učakar, članici Ljudmila Čibej Boltar, Simona Kosi. Veliko časa smo namenile pogovoru o dejavnostih Ženske zveze v prihodnjem mandatu. Dogovorile smo se za projektno delo, kar pomeni, da smo si delo razdelile, in to je obrodilo obilo sadu.
  • Že v novembru je pod okriljem ženske zveze RO ŽZ NSi Severna Primorska, v organizaciji Orjane Curk, bil pogovorni večer. Tema pogovora je bila digitalizacija, njene prednosti in pasti. Gosta sta bila minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Adrijanič in terapevt za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti Miha Kramli.
  • Ženska zveza je organizirala predpraznično srečanje s pomočjo spleta. Lojze Peterle je na orglice zaigral praznično pesem, Marija Rogar je predstavila dve deklamaciji, ki sta pomagali pričarati praznični čas. Evropska poslanka,  Ljudmila Novak, je predstavila zadnja dogajanja v evropskem parlamentu, ki se dotikajo položaja in dela žensk. Sledil je kratek skeč, ki sta ga pripravila zakonca Simona in Matjaž Kosi. Mojca Sojar je, za lepše in bogatejše praznike, pripravila slikovno predstavitev priprave praznične mize. Karolina je na koncu prebrala praznično voščilo takratne predsednice Ženske zveze EPP, Doris Pack.
  • Pogovorne večere regijskih odborov ženske zveze NSi sta vodili predsednica Ženske zveze Karolina Korenčan in koordinatorka regijskih odborov Veronika Juvan. Rdeča nit pogovorov so bile volitve v državni zbor. Srečeval sta se po dva odbora na enkrat in tako smo se med seboj bolje spoznale.
  • Marca je v Dolenjskih toplicah potekalo dvodnevno srečanje ŽZ, ki je bilo namenjeno podpori delovanja žensk v politiki in družbi. Na predavanjih je tekla beseda o sodelovanju, političnih veščinah ter kodeksu oblačenja in ličenja. Za organizacijo srečanja je bila zadolžena Mojca Sojar.
  • V okviru regijskega odbora Ženske zveze Severna Primorska v občini Nova Gorica je marca potekal delavnica na temo Komunikacija: ključni dejavnik za uspeh. Gostji večera, ki ga je modelirala takratna predsednica RO Ženske zveze Severna Primorska Tjaša Bandelj, sta bili predavateljica dr. Andreja Poljanec, spec. zakonske in družinske terapije ter ga. Tadeja Šuštar Zalar, bivša poslanka NSi v DZ. Večerni program so popestrili mladi glasbeniki iz Goriškega. Tema pogovornega večera je bila, kako kakovostni odnosi, tako zasebni kot poslovni, v veliki meri vplivajo na osebno srečo in zadovoljstvo, po katerem vsi hrepenimo.
  • Materinski in očetovski dan smo v ŽZ praznovali na video povezavi v družbi priznanih floristov Sabine Šegula in Petra Ribiča. Večeru z naslovom Ustvarjamo s cvetjem so se poleg številnih članic pridružili tudi moški predstavniki. Srečanje je organizirla bivša predsednica ženske zveze NSI Nadja Ušaj.
  • V času pred volitvami smo organizirale spletno srečanje s kandidatkami za državnozborske volitve. Organizatorka srečanja je bila Mojca Erjavec. 35 pogumnih žensk, ki so se odločile, da se podajo na politično pot in dajo svoje ime na razpolago stranki Nova Slovenija. Čestitke vsem skupaj, še posebej pa čestitamo izvoljenima poslankama Ivi Dimic in Vidi Čadovnič Špelič.
  • Ustanovljen je bil uredniški odbor pri Ženski zvezi v sestavi Irena Dolenc, Mojca Erjavec in Karolina Korenčan, lektorica Ivanka Ulčakar, zlaganje in oblikovanje smo zaupale Barbari Mikulič. Sodelovali sta tudi Maja Šturbej in Klementina. Do sedaj so izšle 3 številke glasila z naslovom Ženski odmevi. Prva v januarju, druga marca pred  državnozborskimi volitvami, ko smo pripravile posebno izdajo Ženskih odmevov, ki je bila namenjena predstavitvi kandidatk Nove Slovenije za državnozborske volitve. V tretji številki smo pripravile povzetek vseh dogajanj do sedaj.
  • S pomočjo spleta smo organizirale molitev za mir v sveti še posebej v Ukrajini in še eno molitev pred volitvami.
  • Marija Lavtar, članica UO ŽZ je vsako leto, tudi to leto po dveh letih premora zaradi corone, organizirala tradicionalno romanje  v Glinje na Koroško, kjer na nedeljo med binkoštmi in vnebohodom praznujejo brodarski praznik.
  • Junija je bil na Škofijski gimnaziji Vipava, v okviru Regijskega odbora Ženske zveze NSi Severna Primorska organiziran, v organizaciji Orjane  Curk,   pogovorni večer na temo zlorabe in nasilje – cerkvenopravni in terapevtski vidik. Gosta sta bila prof. dr. Tanja Repič Slavič in Msgr. dr. Andrej Saje, novomeški škof. Odstirala sta zastrto temo našega vsakdanja življenja, ki je prevečkrat prekrita, o kateri premalo in težko govorimo.
  • Članice Regijskega odbora Idrijsko-Cerkljansko pod vodstvom Marija Burnik so nas povabile na obisk v Idrijo ob začetku 40. Festivala idrijske čipke. Začele smo s sestankom, kjer so bile predstavljene aktualne teme, pomembne za delovanje žensk v politiki, predstavljeni problemi s katerimi se srečujejo na Idrijsko – Cerkljanskem območju. Sestanku in kasnejšem ogledu mesta Idrija sta se pridružila tudi predsednik občinskega odbora NSi Idrija Franc Medic in  Ivan Skrt z ženo Ivico. Poskrbljeno je bilo tudi za lačne želodčke, saj Idrija slovi tudi s kulinaričnimi dobrotami in ena od njih je gotovo bakalca z idrijskimi žlikrofi. Sledil je ogled letne razstave idrijskih čipk otrok in mladih, ki se učijo klekljati v Čipkarski šoli Idrija. Z ogledom cerkve Svete Trojice se je zaključil dan obiska RO Ženske zveze Idrijsko-Cerkljansko.
  • Ženska zveza je skupaj z z Zvezo seniorjev organizirala praznovanje ob dnevu zastave, ki ga praznujemo 7. Aprila. Obeležujemo spomin na razobešanje prve slovenske narodne zastave, ki je zaplapolala na stavbi gostilne Zlata zvezda na Wolfovi ulici v Ljubljani. Slovenska zastava predstavlja simbol slovenstva in je bila v svoji sedanji obliki, torej kot tribarvnica z dodanim grbom Slovenije, sprejeta z  junija 1991. Organizacijo s strani ženske zveze je prevzela Marija Rogar.
  • Julija je ženska zveza pripravila izjavo za javnost ob odločitvi Ustavnega sodišča Republike Slovenije, da ureditev, ki istospolnim partnerjem ne omogoča sklenitve zakonske zveze in posvojitve otrok, ni v skladu z ustavo.
  1. Obžaluje odločitev in vsebinsko argumentacijo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, da ureditev, ki istospolnim partnerjem ne omogoča sklenitve zakonske zveze in posvojitve otrok, ni v skladu z ustavo.
  2. Poudarja, da je zakonska zveza med moškim in žensko z dobrim razlogom pod posebnim varstvom države. V ŽZ N.Si zavračamo vsakršne poskuse njene relativizacije.
  3. Ponovno poudarja, da v ŽZ N.Si zagovarjamo ureditev pravice do posvojitve otrok, ki to možnost daje zvezi med moškim in žensko. Istočasno pa vsakomur priznavamo pravico do izbire svojega načina življenja in življenjske skupnosti.
  4. Verjame, da so materinstvo, očetovstvo, otroci in mladina temelji zdrave družbe in da družine zagotavljajo prihodnost naroda in družbe, zato jih je država dolžna podpirati.
  5. Poudarja, da družina raste iz zveze med možem in ženo. Mlade je zato potrebno že skozi celoten izobraževalni sistem usposabljati in pripravljati, da bodo to življenjsko poslanstvo lahko živeli bolj polno, živo, ljubeče in uspešno.
  • Orjana Curk je zadolžena za sodelovanje s članicami NSi v tujini. S članicami iz Argentine se občasno srečamo s pomočjo spleta, redno pa sodelujemo s  podpredsednico Marijo Ivano Tekavec.
  • Junija je bil Kongres EPP Women v Dublinu, ki se ga je udeležila Karolina Korenčan. Pogovori in predavanja so potekala predvsem na temo vključevanja žensk v politično delovanje v različnih deželah. Na tem kongresu je bilo izvoljeno novo vodstvo EPP Women. Nova Predsednica je Rozalia Ibolya Biro iz Romunije.
  • Drugo nedeljo v septembru smo se članice Ženske zveze NSi udeležile spominske slovesnosti v Ferdrengu danes Podlesje, kjer je bilo po 2. svetovni vojni žensko delovno taborišče za politične zapornice. Tam je bila kot 16 letno dekle zaprta naša pokojna članica Lidija Drobnič. Po darovani sveti maši je potekal kulturni program, v katerem je dve pesmi prebrala  Ivanka Učakar.  Svoj pogled na zgodovino in povojna taborišča in grobišča po Sloveniji je povzela dr. Helena Jaklitsch in zaključila svoj govor z besedami:  naša naloga je,  da vztrajamo, »ker nam je mar za resnico, pravico in za naš narod. Ker nam je mar za našo Slovenijo in njene ljudi.«, da se to v Sloveniji več ne zgodi. Za organizacijo je bila zadolžena Erika Cerar.
  • Predstavnice ŽZ smo se aktivno vključile v priprave na državnozborske volitve, bodisi kot kandidatke bodisi kot udeleženke v kampanji. Ženska zveza spodbuja vse ženske, ne glede na starost, izobrazbo ali poklic, da se odločijo sodelovati na lokalnih volitvah kot kandidatke na listah za občinske oziroma mestne svete. Več žensk na listah pomeni možnost izvolitve za več predstavnic ter posledično večjo možnost delovanja v družbi.

S tem zaključujem poročilo o delovanju ženske zveze pri NSi v letu 2022. Vidite,  smo aktivne in zagnane,  ne zmanjka nam idej in volje za delo.

Drage sodelavke, ob tej priložnosti se vam javno zahvaljujem za vse vloženo delo, tako v okviru ženske zveze, kot v okviru in za dobrobit naše stranke Nove Slovenije krščanskih demokratov.

Januarja vas vabim na kongres ženske zveze, da se skupaj srečamo in poveselimo.

Ostanimo delavne, poštene, vesele in držimo skupaj. Delajmo tako naprej, vse v dobrobit članic in članov, simpatizerk in simpatizerjev naše stranke NSi.

Predsednica ŽZ Karolina Korenčan

Izjava za javnost Ženske zveze N.Si ob odločitvi Ustavnega sodišča Republike Slovenije, da ureditev, ki istospolnim partnerjem ne omogoča sklenitve zakonske zveze in posvojitve otrok, ni v skladu z ustavo.

Ženska zveza N.Si:

  1. Obžaluje odločitev in vsebinsko argumentacijo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, da ureditev, ki istospolnim partnerjem ne omogoča sklenitve zakonske zveze in posvojitve otrok, ni v skladu z ustavo.
  2. Poudarja, da je zakonska zveza med moškim in žensko z dobrim razlogom pod posebnim varstvom države. V ŽZ N.Si zavračamo vsakršne poskuse njene relativizacije.
  3. Ponovno poudarja, da v ŽZ N.Si zagovarjamo ureditev pravice do posvojitve otrok, ki to možnost daje zvezi med moškim in žensko. Istočasno pa vsakomur priznavamo pravico do izbire svojega načina življenja in življenjske skupnosti.

 

  1. Verjame, da so materinstvo, očetovstvo, otroci in mladina temelji zdrave družbe in da družine zagotavljajo prihodnost naroda in družbe, zato jih je država dolžna podpirati.
  2. Poudarja, da družina raste iz zveze med možem in ženo. Mlade je zato potrebno že skozi celoten izobraževalni sistem usposabljati in pripravljati, da bodo to življenjsko poslanstvo lahko živeli bolj polno, živo, ljubeče in uspešno.

Regijski odbor ŽZ Severna Primorska organiziral okroglo mizo: Zlorabe in nasilje

V sredo 1. 6. 2022 je bil na Škofijski gimnaziji Vipava, v okviru Regijskega odbora Ženske zveze NSi Severna Primorska organiziran pogovorni večer na temo ZLORABE IN NASILJE – cerkvenopravni in terapevtski vidik.

Gosta sta bila prof. dr. Tanja Repič Slavič in Msgr. dr. Andrej Saje, novomeški škof.

Odstirala sta zastrto temo našega vsakdanja življenja, ki je prevečkrat prekrita, o kateri premalo in težko govorimo.

Poudarila sta, da je potrebno v okolju v katerem živimo pravočasno prepoznavati zlorabe in nasilje, ter da je pomembno razlikovati med prepirom, kjer sta si udeleženca v enakovrednem položaju, od nasilja kjer eden prevladuje nad drugim.

Ni res, da kar ne veš ne boli saj se moramo zavedati, da si telo zapomni tudi stvari, ki se jih človek ne spomni. Zato včasih težko razložimo reakcijo telesa ob določenem trenutku, določenem dražljaju.

Žrtev težko prijavi storilca ker s tem izpostavi sebe in se počuti kriva za dejanja storilca, vendar žrtev ni nikoli kriva za to, da je zlorabljena. Ko žrtev spregovori je korak bližje rešitvi, saj se storilec, ki nima več nadvlade nad žrtvijo umakne.

OBELEŽUJEMO SVETOVNI DAN OCEANOV

Mednarodna Organizacija združenih narodov na ta dan posveča posebno pozornost vlogi oceanov v našem vsakdanu in spodbuja k raznim aktivnostim za zaščito oceanov in trajnostno rabo morskih virov. To je dan, ko imamo priložnost za korak h globalnemu ozaveščanju pomena oceanov za korist človeštvu. Gre tako za posamezno kot skupno dolžnost do narave.

Oceani predstavljajo začetek življenja na Zemlji. Pokrivajo tri četrtine zemljine površine, imajo ključno vlogo pri svetovnem podnebnem sistemu, proizvajajo kisik in vpijajo ogljikov dioksid iz ozračja. So pljuča našega planeta. Ponujajo hrano in hranila tako živim bitjem, ki jo naseljujejo, kot tudi nam, so pomembni regulatorji svetovnega podnebja in so gospodarsko pomembni za številne države po svetu za turizem, ribolov in druge morske vire, kot je nafta. Oceani so dejavniki številnih meteoroloških pojavov, vplivajo tudi na nastanek orkanov in tornadov, suše ali poplav na določenih območjih planeta.

Spremembe v podnebju, ki jih povzročajo naraščajoči nivoji toplogrednih plinov v ozračje, se bodo izražale tudi kot spremembe v oceanih. Morska gladina bo naraščala in zakisala ocene, s tem pa bodo ogroženi morski ekosistemi in obmorske skupnosti. Scenariji podnebnih sprememb predvidevajo, da se bodo razlike še povečale. Pogostost poplav in suš bo še spremenila mnoge reke po svetu in bo imela hude družbeno-gospodarske posledice. Zato je nujna takojšnja ublažitev, zaščita, obnovitev in prilagoditveni ukrepi.

Če opustimo skrb do oceanov, povečamo težave nas samih. Človeško dobro počutje in zdravje, gospodarska blaginja in stabilno ozračje je odvisno od zdravih oceanov. Odločimo se sami kaj lahko še naredimo za ublažitev posledic za prihodnje generacije.

5. JUNIJ – SVETOVNI DAN VARSTVA OKOLJA

Sodobni način življenja je spremenil marsikaj v našem ritmu življenja. Sprejeli smo veliko predpisov, ki hrano, vodo spreminja v tržno blago in ga moramo transportirati v embalaži, ki ni več v tolikšni meri povratna. Kaj to pomeni? Skoraj težko opazimo na trgovskih policah stekleno embalažo za pijače, vse pripravljeno meso je v plastični embalaži. Skoraj ni živila, ki ne bi bila na trgovskih policah lepo pakirana. Predpisi HACAP zahtevajo od proizvajalcev, da dosledno spoštujejo pravila, ki smo jih kot država sprejeli in ob tem nastajajo ogromne količine embalaže. In ogromne količine te embalaže končajo v naravi- rekah, morjih, na črnih odlagališčih. Tudi v slovenskih rekah je bila razpadla plastična embalaža-mikroplastika odkrita v številnih ribah, rakih. Podobno je in še slabše v morjih.

Torej se nam odvržena embalaža vrača na krožnike in v naša telesa. Podobno se nam dogaja s pitno vodo, ki jo zaradi onesnaženj moramo črpati iz čedalje globjih vrtin. Tudi vpliv kislega dežja v Sloveniji ni zanemarljiv, saj podjetja v Padski nižini pošiljajo nad Slovenijo ogromne količine strupenih plinov.

In kako se to odraža na naravi na človeku? V velikem porastu so raki debelega črevesa, pljuč, jeter, kože… Veliko živalskih in rastlinskih vrst je izginilo zaradi našega potrošniškega načina življenja. Svetovni oceani so prazni zaradi enormnega izlova rib, zaradi prekomerne uporabe škropiv in gnojenja se spreminjajo pogoji za živali. Se bodo štorklje izselile iz Prekmurja? V velikem porastu so raki debelega črevesa, pljuč, jeter, kože…

Okolje varujemo zaradi nas samih, zaradi naših potomcev. In kaj lahko naredi vsak posameznik?

Cenimo doma pridelano hrano, sami pridelajmo čim več na domačem vrtu, skrajšajmo dobavne verige, z naravnimi viri ravnajmo skrbno, ločujmo odpadke…

ZELENA ZVEZA NSI NA KONFERENCI O GRADBENIŠTVU V PORTOROŽU

Predsednik Zelene zveze NSi Nejc Vesel  se je v začetku tedna udeležil konference o gradbeništvu v Portorožu na temo: Kaj lahko gradbeni sektor pričakuje po volitvah?

Organizator konference, Častnik Finance, je na okroglo mizo povabil več predstavnikov koalicijskih in opozicijskih strank. Odzvali so se predstavniki NSi (Nejc Vesel), Povežimo Slovenijo (Gregor Perič), SAB (Andrej Rajh), SD (Milan M. Cvikl) ter Gibanje Svoboda (Dimitrij Zadel).

V začetku pogovora je beseda tekla o že začetkih državnih investicijah, planu novih investicijah ter kako bodo same volitve vplivale na gradbeništvo kot sektor. Poleg tega je bilo govora še o globalni politični negotovosti, rastočih cenah posameznih materialov v gradbeništvu ter težavah pri dobavah le-teh.

Na koncu je bil predstavljen še vidik pomanjkanja strokovnega kadra v tej panogi, visoki obdavčitvi plač ter težavah pri pridobivanju delovnih dovoljenj.

         

SREČANJE ŽZ V DOLENJSKIH TOPLICAH

11. in 12. 3. 2022 je potekalo srečanje ŽZ, ki je bilo namenjeno podpori delovanja žensk v politiki in družbi. Na predavanjih je tekla beseda o sodelovanju, političnih veščinah ter kodeksu oblačenja in ličenja. Pridobljena znanja bodo s pridom uporabljena na prihajajočih volitvah.

ŽENSKA ZVEZI ZASTOPANA TUDI NA PROGRAMSKI KONFERENCI

Na odlično izpeljani programski konferenci NSi, so nastopile tudi predstavnice ŽZ in s svojimi prispevki še dodatno obogatile že tako pester program.

Zapisnik pogovornih večerov z regijskimi odbori ŽZ N.Si

Ženska zveza organizira pogovorne večere regijskih odborov NSi. Rdeča nit pogovorov  so volitve v državni zbor z ženskimi kandidatkami. V treh večerih sta predsednica Ženske zveze Karolina Korenčan in koordinatorka regijskih odborov Veronika Juvan, do sedaj gostili šest regijskih odborov ŽZ.

31. 1. 2022 sta se pogovarjala odbora Lj – zahod in Dolenjska – Bela Krajina. Prisotnih je bilo 14 članic ženske zvez.  Z nami so bile kar štiri kandidatke za državnozborske volitve: Karolina Korenčan, Mojca Sojar, Nataša Hudelja in Vida Čadonič Špelič, ki je z nami delila svoje bogate izkušnje v politiki in kandidatur na državnozborskih volitvah. Poudarila je prednosti kandidiranja na podeželju in težave s kandidaturo v mestu. Položila nam je na srce, kako pomembno je podpiranje med nami in nas navduševala z motivacijskimi besedami in poudarki na krščanski demokraciji.

2. 2. 2022 smo v klepetu gostili odbor Gorenjske 2 in Savinjskošaleški odbor. Tokrat se nas je družilo 10. dam. Kot  gostja se nam je pridružila prejšnja predsednica ŽZ Nadja Ušaj Pregeljc, ki je sodelovala pri ustanovitvi obeh regijskih odborov ŽZ in je pohvalila idejo pogovornih večerov. Vsak odbor ima svojo kandidatko na državnozborskih volitvah: Irena Dolenc in Veronika Juvan.  Irena Dolenc je poudarila,  da se je kampanje potrebno lotiti pravočasno. Udeleženke so povedale, da bodo podpirale kandidatke na volitvah in aktivno sodelovale pri kampanji.

14. 2. 2022 sta se nam pridružila odbora Gorenjska 1 in Maribor – okolica. 5 udeleženk je izmenjalo svoje mnenje, izkušnje in mnogo idej. Kandidatka za državnozborske volitve Marija Rogar, nam je zaupala, da je imela dobro podporo regijskega odbora in skupno sodelovanje. V tem večeru smo bile soglasne, da so družbena omrežja močan medij.

Zapis o predprazničnem srečanju ŽZ NSi december 2021

V torek, 18. 1. 2022, je potekala 3. redna seja UO ŽZ.

Na seji je tekla razprava o aktualnih dogodkih, predsednica ŽZ, Karolina Korenčan, je podala poročilo s zimskega posveta stranke, sprejet pa je bil tudi osnutek programa dela ŽZ. Predstavnice ŽZ se bodo aktivno vključile v priprave na državnozborske volitve, bodisi kot kandidatke bodisi kot udeleženke v kampanji. Z veseljem najavljamo, da se obetajo tudi zanimivi dogodki, delavnice ter različna srečanja. V kratkem pa bo tudi izšel časopis z naslovom »Ženski odmevi«, ki bo mesečno postregel z zanimivimi novičkami.

Mlada Slovenija je dobro prepoznala dvoličnost v besedah mlade voditeljice Inštituta 8. marec, Nike Kovač. Ženska zveza NSi podpira mnenje MSi in dodaja, da Inštitut 8. marec, z imenom praznika v nazivu, zavaja vse tiste politično neopredeljene ženske, ki naivno mislijo, da inštitut deluje v vsesplošno dobro slovenskih deklet in žena.

Konferenca o prihodnosti Evrope

  1. kongres ŽZ NSi – razmisleki in predlogi za Konferenco o prihodnosti Evrope

Naš kongres 6. novembra 2021 je bil zares nekaj posebnega: digitalen zaradi covid-19 razmer, prazničen ob 20-letnici Ženske zveze, volilni po novem statutu in – evropsko naravnan, saj smo namesto sprejema resolucije izvedle razpravo in se pridružile platformi Konferenca o prihodnosti Evrope.

Objavljamo zaključke kongresne razprave o družinski politiki  in zdravstvu ter pripomb, ki so prispele po pošti.

Družinska politika ne sodi v sklop aktualnih tem, o katerih teče razprava v okviru Konference o prihodnosti Evrope, je pojasnila uvodničarka evropska poslanka Ljudmila Novak. Teče pa razprava o socialni politiki tudi v okviru razprav Okrevanje in odpornost. Čeprav to področje sodi v pristojnost držav članic, bi morala tudi EU določiti temelje delovanja družinske in socialne politike, ki bi omogočala zdrav razvoj družine kot osnovne celice zdrave družbe, so menile razpravljalke.

Močna družina in družinske vrednote so garant naše skupne prihodnosti. Velik tehnološki in gospodarski razvoj ne bo prinesel velike dodane vrednosti družbi, če bomo ob tem zanemarili vlogo družine kot temelja družbe.

Celotna Evropa demografsko stagnira, zato bi bilo potrebno nameniti več pozornosti družinski politiki, ki bi ustvarjala pogoje za lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja (skrajšani delovni čas in plačevanje prispevkov države za razliko do polnega delovnega časa). Ženske bi morale imeti zagotovljene takšne pogoje, da se jim ne bi bilo treba odločati  ali za poklicno ali za družinsko življenje. Kot nosilkam življenja bi jim družba morala priznati večjo vlogo in jo tudi ovrednotiti pri pogojih za upokojevanje. To bi bila pravilnejša enakopravnost spolov, kajti enačenje z moškimi po »načelu enakosti« je nepravično in postavlja ženske v neenakopraven položaj, saj ne upošteva dovolj vloge ženske kot žene in matere.

Posebno mesto v družbi in zaščito države (ter EU) mora imeti tradicionalna družina, to je skupnost moža, žene in otrok. Prav tako naj bo zakonska zveza med moškim in žensko pod posebnim varstvom; poskusi njene relativizacije so nesprejemljivi.

Naloga EU in njenih držav članic je zagotavljanje pogojev za ustvarjanje družin. Ukrepi družinske politike morajo biti trajnostno usmerjeni in usklajeni na vseh področjih – od davčnega področja do družinskih prejemkov, vzgoje in izobraževanja, zdravstva, stanovanjske politike in skrbi za starejše družinske člane. Država bi lahko mladim družinam ali družinam z večjim številom otrok ponudila poroštvo pri jemanju dolgoročnih stanovanjskih kreditov; lahko bi zagotavljala prva stanovanja, v katerih bi mladi živeli npr. 5-10 let, preden bi se odločili za nakup ali najem večjega stanovanja. Več sredstev v državnih proračunih bi morali nameniti družinski politiki – v primerljivem deležu z vlaganjem v gospodarstvo, zdravstvo ter infrastrukturo.

Zavzemamo se tudi za pravo predstavo o moških in ženskah, ki za razliko od ideologije spola ne teži k nenaravni seksualizaciji otrok.

Slovenija že uresničuje določene ukrepe, ki so pro-družinsko naravnani. Sem spadajo univerzalni otroški dodatek, enoletno porodniško varstvo, brezplačno bivanje v bolnišnici za starše bolnega otroka, dodatek za velike družine, dnevno varstvo za starejše, ustrezna oskrba otrok s posebnimi potrebami, za katoliške družine pa tudi možnost vključevanja v zakonske skupine in druge ustrezne skupnosti. Omenjene ukrepe bi bilo potrebno nadaljevati in jih še okrepiti.

Mnogo mladih prihaja iz ločenih ali kako drugače ranjenih družin, zato se ne znajo pripraviti na družinsko življenje. Posledično se pojavlja potreba po dodatnem izobraževanju mladih za življenje v družini (o vlogi družine v družbi, dobrih praksah, predstavitvi stisk, na katere lahko naletimo in jih premagamo).

Skrb za starejše je še vedno zelo slabo urejena in pogosto visoko finančno breme za njihove otroke, zato je sistemska ureditev tega področja nujna.

Mnoge mame bi pri majhnih otrocih rade delale krajši delavni čas, vendar za to ni posluha. Večina delodajalcev je zainteresiranih, da zaposleni poleg rednega 40 tedenskega delavnika opravlja še nadure. Kljub temu da so nadure plačane, zaposleni niso zainteresirani zanje, saj večinoma bolj cenijo čas z družino. Potrebno bi bilo sprejeti ukrepe, da ob zaposlitvi matere (ali očeta) za krajši delovnik (6 ur ali 4 ure), delodajalec za tako zaposlitev prejme kakšno ugodnost.

Zaželena bi bila vzpostavitev delavnic na tematiko posledic splava, saj zaradi nevednosti in iz velike stiske bodoče matere naredijo usodno napako.

Po končanem osnovnošolskem izobraževanju za otroke s posebnimi potrebami ne sledi avtomatsko vključitev v delavnice varstveno-delovnega centra. Za starše je velika težava, ko otroci z 18. letom ostanejo doma. Starši vsak dan odhajajo v službo, odrasli otroci s posebnimi potrebami pa so sami doma in čakajo, da se sprosti prosto mesto v VDC-ju.

Drugače je potrebno urediti vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redni šolski sistem, ker je zelo potratno in neučinkovito, da ima otrok svojega spremljevalca. Spremljevalci imajo pogosto nepedagoško izobrazbo; pogodba je sklenjena samo za 6-urni delovnik oziroma za čas, ko je otrok pri pouku, običajno od 1. 9. do 30. 6. naslednjega leta, plača je pogosto pod minimalno. Spremljevalce imajo tudi otroci s posebnimi potrebami, ki so vključeni v redne oddelke vrtcev. Premalo je razvojnih oddelkov, kar bi bila boljša rešitev za predšolske otroke.

Zdravstvo

Dr. Alja Pavlin in dr. Lidija Žalec, gostujoči zdravnici, sta odstrli razmere na področju pediatrije, dotaknili sta se predvsem delovanja pediatrov v okviru urgentnih centrov. V praksi pediatrični urgentni centri ne delujejo optimalno, marsikje pa sploh niso vzpostavljeni. Pediatri so preobremenjeni in v trenutnih razmerah težko opravljajo svoje delo, kar gre predvsem v škodo bolnikom. Želijo si bolj urejenih razmer, ki bi jim obenem omogočale tako poklicni razvoj kot tudi ustreznejšo obravnavo ljudi, ki pri njih poiščejo pomoč.

V Sloveniji imamo nedelujoč sistem delovanja pediatričnih urgentnih centrov. Ministrstvo za zdravje bi moralo nadzorovati ter zakonsko urediti enakomerno pokritost z omenjenimi centri in k sodelovanju povabiti vse licencirane pediatre. V izogib pomanjkanju kadrov bi bilo potrebno dolgoročnejše načrtovanje potreb po specialistih pediatričnih smeri. Vedno več otrok se sooča z različnimi stiskami, zato bi bilo potrebno okrepiti mrežo pedopsihiatrov oz. timov za pomoč otrokom s stiski. Področje zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami je zelo neurejeno. Veliko težavo predstavlja ustrezno specialistično zdravljenje in nezadostno število terapevtskih ur, kar posledično privede do nezadostnih rezultatov.

V regijah se čuti pomanjkanje družinskih zdravnikov, zato bi bilo z različnimi ukrepi spodbuditi mlade zdravnike, da se odločijo za delo na podeželju in kar se le da zmanjšati birokracijo na primarni ravni. Z boljšimi pogoji dela in štipendijami je treba navdušiti mlade za opravljanje poklicev v zdravstvu.

Zaželena je sprememba vpisnih pogojev za študije zdravstvenih smeri, kjer bi se morali ponovno vpeljati sprejemni izpiti, kar bi omogočilo primernejšo selekcijo študentov. Razmislek je tekel tudi o razbremenitvi osebja, ki dela v intenzivnih enotah, in sicer v smeri krajšega delovnega časa, kar bi omogočilo lažje usklajevanje med poklicnimi in družinskimi obveznostmi.

Znanje na vseh področjih zdravstva bi bilo potrebno še dodatno povezovati in slediti trendom odprte znanosti. Omenjeno povezovanje je predvsem pomembno na področju terapije rakavih obolenj, ki so še vedno v porastu.

Pandemija je pokazala, da se težave v zdravstvu lahko rešujejo v sklopu evropske zdravstvene unije – vzpostavlja se agencija HERA, ki se bo odzivala na izredne zdravstvene razmere. Pomemben je prenos predlogov z nivoja držav članic na nivo EU, je v razpravi pojasnila evropska poslanka.

Redakcija besedila: dr. Marija Rogar, Ivanka Učakar