ZELENA ZVEZA NSI NA KONFERENCI O GRADBENIŠTVU V PORTOROŽU

Predsednik Zelene zveze NSi Nejc Vesel  se je v začetku tedna udeležil konference o gradbeništvu v Portorožu na temo: Kaj lahko gradbeni sektor pričakuje po volitvah?

Organizator konference, Častnik Finance, je na okroglo mizo povabil več predstavnikov koalicijskih in opozicijskih strank. Odzvali so se predstavniki NSi (Nejc Vesel), Povežimo Slovenijo (Gregor Perič), SAB (Andrej Rajh), SD (Milan M. Cvikl) ter Gibanje Svoboda (Dimitrij Zadel).

V začetku pogovora je beseda tekla o že začetkih državnih investicijah, planu novih investicijah ter kako bodo same volitve vplivale na gradbeništvo kot sektor. Poleg tega je bilo govora še o globalni politični negotovosti, rastočih cenah posameznih materialov v gradbeništvu ter težavah pri dobavah le-teh.

Na koncu je bil predstavljen še vidik pomanjkanja strokovnega kadra v tej panogi, visoki obdavčitvi plač ter težavah pri pridobivanju delovnih dovoljenj.

         

SREČANJE ŽZ V DOLENJSKIH TOPLICAH

11. in 12. 3. 2022 je potekalo srečanje ŽZ, ki je bilo namenjeno podpori delovanja žensk v politiki in družbi. Na predavanjih je tekla beseda o sodelovanju, političnih veščinah ter kodeksu oblačenja in ličenja. Pridobljena znanja bodo s pridom uporabljena na prihajajočih volitvah.

ŽENSKA ZVEZI ZASTOPANA TUDI NA PROGRAMSKI KONFERENCI

Na odlično izpeljani programski konferenci NSi, so nastopile tudi predstavnice ŽZ in s svojimi prispevki še dodatno obogatile že tako pester program.

Zapisnik pogovornih večerov z regijskimi odbori ŽZ N.Si

Ženska zveza organizira pogovorne večere regijskih odborov NSi. Rdeča nit pogovorov  so volitve v državni zbor z ženskimi kandidatkami. V treh večerih sta predsednica Ženske zveze Karolina Korenčan in koordinatorka regijskih odborov Veronika Juvan, do sedaj gostili šest regijskih odborov ŽZ.

31. 1. 2022 sta se pogovarjala odbora Lj – zahod in Dolenjska – Bela Krajina. Prisotnih je bilo 14 članic ženske zvez.  Z nami so bile kar štiri kandidatke za državnozborske volitve: Karolina Korenčan, Mojca Sojar, Nataša Hudelja in Vida Čadonič Špelič, ki je z nami delila svoje bogate izkušnje v politiki in kandidatur na državnozborskih volitvah. Poudarila je prednosti kandidiranja na podeželju in težave s kandidaturo v mestu. Položila nam je na srce, kako pomembno je podpiranje med nami in nas navduševala z motivacijskimi besedami in poudarki na krščanski demokraciji.

2. 2. 2022 smo v klepetu gostili odbor Gorenjske 2 in Savinjskošaleški odbor. Tokrat se nas je družilo 10. dam. Kot  gostja se nam je pridružila prejšnja predsednica ŽZ Nadja Ušaj Pregeljc, ki je sodelovala pri ustanovitvi obeh regijskih odborov ŽZ in je pohvalila idejo pogovornih večerov. Vsak odbor ima svojo kandidatko na državnozborskih volitvah: Irena Dolenc in Veronika Juvan.  Irena Dolenc je poudarila,  da se je kampanje potrebno lotiti pravočasno. Udeleženke so povedale, da bodo podpirale kandidatke na volitvah in aktivno sodelovale pri kampanji.

14. 2. 2022 sta se nam pridružila odbora Gorenjska 1 in Maribor – okolica. 5 udeleženk je izmenjalo svoje mnenje, izkušnje in mnogo idej. Kandidatka za državnozborske volitve Marija Rogar, nam je zaupala, da je imela dobro podporo regijskega odbora in skupno sodelovanje. V tem večeru smo bile soglasne, da so družbena omrežja močan medij.

Zapis o predprazničnem srečanju ŽZ NSi december 2021

V torek, 18. 1. 2022, je potekala 3. redna seja UO ŽZ.

Na seji je tekla razprava o aktualnih dogodkih, predsednica ŽZ, Karolina Korenčan, je podala poročilo s zimskega posveta stranke, sprejet pa je bil tudi osnutek programa dela ŽZ. Predstavnice ŽZ se bodo aktivno vključile v priprave na državnozborske volitve, bodisi kot kandidatke bodisi kot udeleženke v kampanji. Z veseljem najavljamo, da se obetajo tudi zanimivi dogodki, delavnice ter različna srečanja. V kratkem pa bo tudi izšel časopis z naslovom »Ženski odmevi«, ki bo mesečno postregel z zanimivimi novičkami.

Mlada Slovenija je dobro prepoznala dvoličnost v besedah mlade voditeljice Inštituta 8. marec, Nike Kovač. Ženska zveza NSi podpira mnenje MSi in dodaja, da Inštitut 8. marec, z imenom praznika v nazivu, zavaja vse tiste politično neopredeljene ženske, ki naivno mislijo, da inštitut deluje v vsesplošno dobro slovenskih deklet in žena.

Konferenca o prihodnosti Evrope

  1. kongres ŽZ NSi – razmisleki in predlogi za Konferenco o prihodnosti Evrope

Naš kongres 6. novembra 2021 je bil zares nekaj posebnega: digitalen zaradi covid-19 razmer, prazničen ob 20-letnici Ženske zveze, volilni po novem statutu in – evropsko naravnan, saj smo namesto sprejema resolucije izvedle razpravo in se pridružile platformi Konferenca o prihodnosti Evrope.

Objavljamo zaključke kongresne razprave o družinski politiki  in zdravstvu ter pripomb, ki so prispele po pošti.

Družinska politika ne sodi v sklop aktualnih tem, o katerih teče razprava v okviru Konference o prihodnosti Evrope, je pojasnila uvodničarka evropska poslanka Ljudmila Novak. Teče pa razprava o socialni politiki tudi v okviru razprav Okrevanje in odpornost. Čeprav to področje sodi v pristojnost držav članic, bi morala tudi EU določiti temelje delovanja družinske in socialne politike, ki bi omogočala zdrav razvoj družine kot osnovne celice zdrave družbe, so menile razpravljalke.

Močna družina in družinske vrednote so garant naše skupne prihodnosti. Velik tehnološki in gospodarski razvoj ne bo prinesel velike dodane vrednosti družbi, če bomo ob tem zanemarili vlogo družine kot temelja družbe.

Celotna Evropa demografsko stagnira, zato bi bilo potrebno nameniti več pozornosti družinski politiki, ki bi ustvarjala pogoje za lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja (skrajšani delovni čas in plačevanje prispevkov države za razliko do polnega delovnega časa). Ženske bi morale imeti zagotovljene takšne pogoje, da se jim ne bi bilo treba odločati  ali za poklicno ali za družinsko življenje. Kot nosilkam življenja bi jim družba morala priznati večjo vlogo in jo tudi ovrednotiti pri pogojih za upokojevanje. To bi bila pravilnejša enakopravnost spolov, kajti enačenje z moškimi po »načelu enakosti« je nepravično in postavlja ženske v neenakopraven položaj, saj ne upošteva dovolj vloge ženske kot žene in matere.

Posebno mesto v družbi in zaščito države (ter EU) mora imeti tradicionalna družina, to je skupnost moža, žene in otrok. Prav tako naj bo zakonska zveza med moškim in žensko pod posebnim varstvom; poskusi njene relativizacije so nesprejemljivi.

Naloga EU in njenih držav članic je zagotavljanje pogojev za ustvarjanje družin. Ukrepi družinske politike morajo biti trajnostno usmerjeni in usklajeni na vseh področjih – od davčnega področja do družinskih prejemkov, vzgoje in izobraževanja, zdravstva, stanovanjske politike in skrbi za starejše družinske člane. Država bi lahko mladim družinam ali družinam z večjim številom otrok ponudila poroštvo pri jemanju dolgoročnih stanovanjskih kreditov; lahko bi zagotavljala prva stanovanja, v katerih bi mladi živeli npr. 5-10 let, preden bi se odločili za nakup ali najem večjega stanovanja. Več sredstev v državnih proračunih bi morali nameniti družinski politiki – v primerljivem deležu z vlaganjem v gospodarstvo, zdravstvo ter infrastrukturo.

Zavzemamo se tudi za pravo predstavo o moških in ženskah, ki za razliko od ideologije spola ne teži k nenaravni seksualizaciji otrok.

Slovenija že uresničuje določene ukrepe, ki so pro-družinsko naravnani. Sem spadajo univerzalni otroški dodatek, enoletno porodniško varstvo, brezplačno bivanje v bolnišnici za starše bolnega otroka, dodatek za velike družine, dnevno varstvo za starejše, ustrezna oskrba otrok s posebnimi potrebami, za katoliške družine pa tudi možnost vključevanja v zakonske skupine in druge ustrezne skupnosti. Omenjene ukrepe bi bilo potrebno nadaljevati in jih še okrepiti.

Mnogo mladih prihaja iz ločenih ali kako drugače ranjenih družin, zato se ne znajo pripraviti na družinsko življenje. Posledično se pojavlja potreba po dodatnem izobraževanju mladih za življenje v družini (o vlogi družine v družbi, dobrih praksah, predstavitvi stisk, na katere lahko naletimo in jih premagamo).

Skrb za starejše je še vedno zelo slabo urejena in pogosto visoko finančno breme za njihove otroke, zato je sistemska ureditev tega področja nujna.

Mnoge mame bi pri majhnih otrocih rade delale krajši delavni čas, vendar za to ni posluha. Večina delodajalcev je zainteresiranih, da zaposleni poleg rednega 40 tedenskega delavnika opravlja še nadure. Kljub temu da so nadure plačane, zaposleni niso zainteresirani zanje, saj večinoma bolj cenijo čas z družino. Potrebno bi bilo sprejeti ukrepe, da ob zaposlitvi matere (ali očeta) za krajši delovnik (6 ur ali 4 ure), delodajalec za tako zaposlitev prejme kakšno ugodnost.

Zaželena bi bila vzpostavitev delavnic na tematiko posledic splava, saj zaradi nevednosti in iz velike stiske bodoče matere naredijo usodno napako.

Po končanem osnovnošolskem izobraževanju za otroke s posebnimi potrebami ne sledi avtomatsko vključitev v delavnice varstveno-delovnega centra. Za starše je velika težava, ko otroci z 18. letom ostanejo doma. Starši vsak dan odhajajo v službo, odrasli otroci s posebnimi potrebami pa so sami doma in čakajo, da se sprosti prosto mesto v VDC-ju.

Drugače je potrebno urediti vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redni šolski sistem, ker je zelo potratno in neučinkovito, da ima otrok svojega spremljevalca. Spremljevalci imajo pogosto nepedagoško izobrazbo; pogodba je sklenjena samo za 6-urni delovnik oziroma za čas, ko je otrok pri pouku, običajno od 1. 9. do 30. 6. naslednjega leta, plača je pogosto pod minimalno. Spremljevalce imajo tudi otroci s posebnimi potrebami, ki so vključeni v redne oddelke vrtcev. Premalo je razvojnih oddelkov, kar bi bila boljša rešitev za predšolske otroke.

Zdravstvo

Dr. Alja Pavlin in dr. Lidija Žalec, gostujoči zdravnici, sta odstrli razmere na področju pediatrije, dotaknili sta se predvsem delovanja pediatrov v okviru urgentnih centrov. V praksi pediatrični urgentni centri ne delujejo optimalno, marsikje pa sploh niso vzpostavljeni. Pediatri so preobremenjeni in v trenutnih razmerah težko opravljajo svoje delo, kar gre predvsem v škodo bolnikom. Želijo si bolj urejenih razmer, ki bi jim obenem omogočale tako poklicni razvoj kot tudi ustreznejšo obravnavo ljudi, ki pri njih poiščejo pomoč.

V Sloveniji imamo nedelujoč sistem delovanja pediatričnih urgentnih centrov. Ministrstvo za zdravje bi moralo nadzorovati ter zakonsko urediti enakomerno pokritost z omenjenimi centri in k sodelovanju povabiti vse licencirane pediatre. V izogib pomanjkanju kadrov bi bilo potrebno dolgoročnejše načrtovanje potreb po specialistih pediatričnih smeri. Vedno več otrok se sooča z različnimi stiskami, zato bi bilo potrebno okrepiti mrežo pedopsihiatrov oz. timov za pomoč otrokom s stiski. Področje zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami je zelo neurejeno. Veliko težavo predstavlja ustrezno specialistično zdravljenje in nezadostno število terapevtskih ur, kar posledično privede do nezadostnih rezultatov.

V regijah se čuti pomanjkanje družinskih zdravnikov, zato bi bilo z različnimi ukrepi spodbuditi mlade zdravnike, da se odločijo za delo na podeželju in kar se le da zmanjšati birokracijo na primarni ravni. Z boljšimi pogoji dela in štipendijami je treba navdušiti mlade za opravljanje poklicev v zdravstvu.

Zaželena je sprememba vpisnih pogojev za študije zdravstvenih smeri, kjer bi se morali ponovno vpeljati sprejemni izpiti, kar bi omogočilo primernejšo selekcijo študentov. Razmislek je tekel tudi o razbremenitvi osebja, ki dela v intenzivnih enotah, in sicer v smeri krajšega delovnega časa, kar bi omogočilo lažje usklajevanje med poklicnimi in družinskimi obveznostmi.

Znanje na vseh področjih zdravstva bi bilo potrebno še dodatno povezovati in slediti trendom odprte znanosti. Omenjeno povezovanje je predvsem pomembno na področju terapije rakavih obolenj, ki so še vedno v porastu.

Pandemija je pokazala, da se težave v zdravstvu lahko rešujejo v sklopu evropske zdravstvene unije – vzpostavlja se agencija HERA, ki se bo odzivala na izredne zdravstvene razmere. Pomemben je prenos predlogov z nivoja držav članic na nivo EU, je v razpravi pojasnila evropska poslanka.

Redakcija besedila: dr. Marija Rogar, Ivanka Učakar

KONSTITUTIVNA SEJA ŽENSKE ZVEZE – POROČILO

Ženska zveza NSi je imela po letošnjem digitalnem kongresu, na katerem sta bila izvoljena upravni in nadzorni odbor, 30. novembra tudi že konstitutivno sejo na daljavo.

Potrjene so bile članice upravnega odbora: Orjana Curk, Nives Čonč, Irena Dolenc, Mojca Erjavec, Petra Kos, Marija Lavtar, Mojca Sojar in Mojca Stoschitzky.

Potrjene so bile tudi članice nadzornega odbora: Ljudmila Čibej Boltar, Simona Kosi in Ivanka Učakar. Predsednica je postala Ivanka Učakar.

Izvoljena je bila nova tajnica Ženske zveze – Mojca Sojar, za njeno namestnico pa Maja Šturbej.

Izvoljene so bile tri predstavnice za Svet stranke: Orjana Curk, Karolina Korenčan, in Mojca Stoschitzky. Njihove namestnice so Petra Kos, Nives Čonč in Marija Lavtar.

Predstavnica Ženske zveze v Izvršilnem odboru stranke je predsednica Ženske zveze, njena namestnica je Irena Dolenc.

Prisotne članice UO ŽZ so potrdile tudi zapisnik nedavnega kongresa.

Veliko časa so namenile pogovoru o dejavnostih Ženske zveze v prihodnjem mandatu. Želijo si povezovanja s članicami iz tujine, predvsem bližnjih držav. Izdajati želijo spletni časopis, predvsem pa obiskovati regijske odbore in s tem utrjevati delo in prizadevanja vodstev regijskih odborov. Seveda pa ostaja želja, da se čimprej srečajo v živo, saj tako pogovor lažje steče in se mnenja hitreje izmenjujejo – vse v dobrobit žensk, članic in simpatizerk stranke NSi.

V decembru bo sklicana že 1. redna seja UO in NO Ženske zveze, na katero bodo vabljene regijske predsednice ŽZ, regijske predsednice odborov NSi in funkcionarke NSi.

DIGITALIZACIJA – PRILOŽNOSTI IN PASTI

V petek, 19. 11. 2021, je RO ŽZ NSi Severna Primorska pripravil pogovorni večer na platformi Zoom. Tema pogovora je bila digitalizacija, njene prednosti in pasti. Gosta sta bila minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Adrijanič in terapevt za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti Miha Kramli.

Ko Bog zapre vrata, pravijo, da pušča odprto okno. Kovid nas zapira, utesnuje, omejuje … digitalizacija pa odpira vrata v neslutene dimenzije.

V zadnjih letih so se različne digitalne tehnologije (mobilna telefonija, mobilni internet, robotizacija … ) hitro razvijale in prešle iz strokovne rabe v vsakdanje življe ljudi.

Tako kot sta izum parnega stroja in širjenje električne energije spremenila družbo, tudi digitalizacija spreminja gospodarstvo in družbo, spreminja današnjega človeka.

Minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič je poudaril, da je digitalizacija družbe neizbežna. Namenjena je poenostavljanju postopkov, povečanju produktivnosti, povezovanju sveta, delu od doma. »Prednosti digitalizacije odtehtajo izzive,« pravi.

Ko gre za digitalizacijo, je najbolj zahtevna naloga spremeniti navade ljudi, jih izobraziti, motivirati za spremembo in dvigniti njihove digitalne kompetence na višji nivo. V ta namen bo uveden digitalni bon za vse starejše od 55 let, da si bodo laže kupili pametni telefon, tablico. Pripravljajo se brezplačni tečaji osnovnih veščin, kot je uporaba spletne banke, e-uprave, z-vem. Ker v Sloveniji primanjkuje inženirjev, država ponuja subvencioniranje programov študija prihodnosti. Računalniki, roboti ne bodo zapirali delovnih mest, saj so namenjeni delu v najtežjih, človeku škodljivih pogojih.

Sodobna tehnologija prinaša s seboj tudi številne pasti. S širjenjem covida19 se je začelo tudi širjenje sodobne tehnologije. Brez telefona, tablice, računalnika in drugih pametnih naprav ni več ne šole ne službe. Vse to so čudoviti pripomočki in koristna pomagala človeku, a le dotlej, ko njihova uporaba ne preseže praga zasvojenosti.

Terapevt za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti Miha Kramli pravi, da smo in bomo še bolj odvisni od nove nujne tehnologije, bojimo pa naj se zasvojenosti z njo.

Že pred epidemijo je veliko otrok na spletu preživelo več kot 50 ur na teden, svoj prosti čas so namenjali virtualnemu druženju, videoigricam.Narava delovanja človeških možganov je taka, da ob resnem delu na digitalnih napravah zaznavajo utrujenost, medtem ko jih zabava (igranje igric, gledanje posnetkov) pomirja, človek postaja otopel. Ker se osredotoča na majhno površino zaslona, postaja vedno bolj nezainteresiran za okolico, ki ga obdaja.

Zelo pomembo je, da otroku pripovedujemo pravljice, da si razvija abstraktno mišljenje, saj tak otrok odraste v suverenega čoveka, ki razmišlja s svojo glavo. Umirjanje otroka z elektronskimi napravami pa oblikuje človeka, ki bo vodljiv, ki ne bo sposoben sam presojati kaj je prav in kaj narobe.

Starši smo otrokom zgled. Vzpostavimo kulturo uporabe telefona, tablice… in sklenimo družinski dogovor glede uporabe sodobne tehnologije tako, da bo nemoten otrokov razvoj na področju digitalizacije in ne pozabimo, da je otrok bitje, ki potrebuje tudi socializacijo in socialni razvoj.

 

Zavedati se moramo, da izpostavljenost agresivnim vsebinam na medmrežju vodi v nasilje, vodi v sovražni govor, ki je posledica adaptacije možganov na sovražne vsebine na medmrežju. Prav tako z igranjem različnih videoigric možgani dojamejo, da lahko hitro menjamo situacijo, kar pa v realnem svetu ni možno. To pušča na ljudeh neporavljivo škodo. Procentualno je moški spol bolj dovzeten za igranje vodeoigric, medtem ko ženske preživijo več časa na socialnih omrežjih in tu so lahko plen različnih zlorab. Ne smemo zanemariti pomena modre svetlobe. Ta zavira nastanek hormona melatonina, ki je potreben za dobro uravnan bioritem človeka. Trenutno je pri nas možno zdravljenje nekemičnih zasvojenosti zgolj ambulantno, nujno bi bilo tudi hospitalno. Pred kovid krizo se je paciente na hospitalno zdravljenje vozilo v tujino, kar je sedaj onemogočeno.

Zaradi zavedanja, da nam digitalizacija prinaša tudi številne pasti, je nujno potrebno vzpostaviti dialog med stroko in politiko, da bomo hitri pri uvajanju digitalne tehnologije in še hitrejši pri prepoznavanju zlorab le-te in preprečevanju zasvojenosti.

Poročilo predsednice o delovanju Ženske zveze  2019/21

Minulo dveletno delovanje ŽZ je zaznamovala epidemija Corona virusa. Sprva smo se izvoljene v Svet in Izvršilni odbor ŽZ štirikrat srečale v živo v Ljubljani: se konstituirale na tajništvu stranke, obiskale poslansko skupino v državnem zboru, si ogledale predbožično prestolnico. Slogan 8. kongresa »Digitalizacija. Ženske. Izzivi.« se je v polnosti uresničeval skoraj ves mandat, saj smo našo dejavnost preselile na splet: izvedle 8 sej na videopovezavah, objavljale dogodke na FB profilu, predstavile članice na strankini spletni v rubriki Organizacijske oblike … V Krščanskem demokratu smo objavljale najpomembnejše novice, članicam čestitale za praznike. Aktivno smo sodelovale na dveh kongresih stranke, lani prvem digitalnem.

Na videosejah smo gostile: državni sekretarki Matejo Ribič in Alenko Šverc, zaposlene na ministrstvih (Mojco Erjavec, Julijo Humar in Maruško Pleničar), poslanki DZ Ivo Dimic in Tadejo Šuštar, podpredsednici stranke dr. Marijo Rogar in dr. Vido Čadonič Špelič, iz daljne Argentine se nam je redno oglašala podpredsednica za zamejce in člane po svetu Maria Ivana Tekavec; spoznali smo delo Sveta stranke po predsednici dr. Alenki Šverc; letni konferenci je prisostvoval predsednik stranke mag. Matej Tonin, o epidemiji razpravljali z infektologinjo dr. Bojano Beovič; o delu evropskega parlamenta je poročala Ljudmila Novak; iz Trsta nam je o ženski toponomastiki predavala zamejska Slovenka Elena Cervenič; svoje spomine so članice podelile med seboj ob smrti gospe Lidije Drobnič in ob 30-letnici državne samostojnosti. Na mednarodnem področju smo se udeleževale EPP Women videokonferenc in kolokvijev, prisluhnile FAFCE pogovorom in članicam poročale o dogajanju v teh institucijah.

Več mesecev je tekla razprava o spremembi Statuta ŽZ, ki se je poenotil z ostalimi organizacijskimi oblikami v delu, ki se nanaša na vodenje: poleg predsednice in dveh podpredsednic uvaja osemčlanski Upravni odbor. Okrog omenjenega vodstva ŽZ se bodo zbirale tri članice Nadzornega odbora, predsednice regijskih odborov ŽZ, poslanke in druge funkcionarke stranke. Največ truda in znanja je v ta projekt vložila pravnica in asistentka evropske poslanke Mojca Stoschitzky.

Dosedanjim petim RO ŽZ (Ptuj-Ormož, Ljubljana-Vzhod, MO Ljubljana, Gorenjska 1 in Severna Primorska) so se pridružili novoustanovljeni: Dolenjska-Bela krajina, Gorenjska 2, Savinjsko-Šaleški, Maribor okolica, Kras in Idrijsko-Cerkljanski.

Praznično prilogo v Krščanskemu demokratu ob 20-letnici delovanja ŽZ smo ob pomoči glavnega tajništva pripravile: podpredsednica ŽZ Karolina Korenčan, ki je prevzela nalogo urednice; tajnica Ivanka Učakar, ki je zbirala in lektorirala prispevke; moja malenkost, ki sem koordinirala priprave.

Dvakrat smo se udeležile spominske sv. maše v Verdrengu: septembra 2020 še zadnjič z gospo Drobnič, letos pa povabile k nagovoru dr. Petra Jambreka, sina taboriščnice.

Na pobudo ŽZ so se v tajništvu stranke prvič srečali vsi predsedniki organizacijskih oblik.

Od predsedovanja ŽZ se poslavljam z zavestjo, da je med nami veliko uspešnih in delovnih članic, ki si zaslužijo priložnost za vodenje in odločanje te organizacijske oblike. Slogan kongresa »Ženske verjamemo v sodelovanje.« naj nas še bolj poveže med seboj in da pogum za volilno leto, ki prihaja.

9. kongres ŽZ, jubilejni ob 20 letnici delovanja, naj bo zahvala vsem članicam, ki ste aktivno sooblikovale podobo današnje Ženske zveze. Naj bo tudi priložnost, da se naš glas sliši v Evropo. Zato Vas vabim, da v delovnem vzdušju pripravimo predloge za Konferenco o prihodnosti Evrope.

Ostanite zdrave, vesele in ustvarjalne, politično modre in iznajdljive, bodite še naprej glasnice krščankih vrednot v naši stranki in slovenski družbi. Srečno vsem in vse dobro!

Predsednica ŽZ Nadja Ušaj Pregeljc

Nataša Hudelja – predsednica delovnega predsedstva na digitalnem kongresu ŽZ NSi, 6. 11. 2021

Prikupna, ambiciozna podjetnica in kadrovska strokovnjakinja živi iz Vinici. Ima večletne izkušnje z vodenjem mednarodnega podjetja, je članica uprave, vodja projektov ter trenerka in voditeljica usposabljanj s področja vodenja. Zanjo so cilji sekundarnega pomena, primarni so odnosi, ki omogočajo uresničitev zastavljenih ciljev. Talente in potenciale prepoznava z vrhunskimi orodji, v svojih delavnicah spodbuja strast do dela, krepi dobre lastnosti svojih strank. »Pot do učinkovitih rešitev ne pozna bližnjic,« je misel, ki jo vodi pri delu.

V NSi deluje v OO Črnomelj, kjer je tudi občinska svetnica. Od leta 2019 je predsednica Gospodarskega kluba NSi in redno sodeluje na videokonferenčnih srečanjih ŽZ, kjer svoje znanje in izkušnje deli tudi članicam. Na 9. kongresu je vodila delovno predsedstvo ter v tajništvu nagovorila delegatke in goste z naslednjimi besedami:

»Zadnji dve leti vodim Gospodarski klub kot ženska, kar je v t.i. moškem svetu kar izziv. Pa vendar vemo, da smo ženske velikokrat tiste, ki vodimo več poslov hkrati, tudi na področju gospodarstva in ne le doma.

Ženske podjetnice v Sloveniji igrajo pomembno vlogo. Uspešno vodijo tudi velike gospodarske družbe. In gospodarstvu gre zelo dobro, trendi rasti kažejo, da se še razvija in ravno tu se kažejo tudi izzivi. Naj omenim samo enega, to je kadrovski problem. Gre za pomanjkanje kadrov na splošno in za pomanjkanje specifičnih kadrov. Tehnološki in digitalni napredek je tako hiter, da ga ne dohajamo. Ne odzivamo se pravočasno s prilagoditvami tako na področju šolstva kakor tudi na področju dela. Lahko rečem, da smo, žal, najmanj za eno ali dve generaciji že v zaostanku.

Drage dame, korajžno sprejemajte svoje vloge, kjerkoli ste; suvereno stopajte na pot, se medsebojno podpirajte in sodelujte; pogumno se odzivajte na vse izzive, ker ste izbrane za prav posebno vlogo.«

Svoje voščilo je sklenila: »Iskreno čestitam ob 20. letnici naše Ženske zveze in želim uspešno delo še naprej.«

 

Zapisala Nadja Ušaj Pregeljc

Ženska toponomastika  – o poimenovanju ulic, trgov in drugih javnih prostorov po ženskah

Predsednica Ženske zveze Nadja Ušaj Pregeljc je na 9. redno sejo Ženske zveze 27. maja 2021 povabila zanimivo gostjo – Slovenko Eleno Cerkvenič iz Trsta, ki je spregovorila o svojem delu in prizadevanjih. Že naslov predavanja Ženska toponomastika je zbujal radovednost. Izvedele smo, da je gospa Elena članica društva Toponomastica Femminile (Ženska toponomastika) iz Rima, ki si prizadeva za poimenovanje ulic, trgov in drugih javnih prostorov po ženskah. Več let je prirejala slovensko-italijanska srečanja, na katerih je spodbujala k branju slovenske književnosti in k raziskovalni dejavnosti na področju slovenstva, leta 2015 pa se je odločila, da obe tematiki poveže. V sodelovanju z Društvom slovenskih izobražencev in ob pomoči številnih prostovoljcev je pripravila fotografsko razstavo Ženska toponomastika v Sloveniji (fotografije uličnih tabel iz 6 slovenskih mest s poimenovanji po uglednih Slovenkah in  njihovi kratki življenjepisi). Razstava je gostovala v Trstu, Gorici in več krajih po Sloveniji. Pri Komisiji za toponomastiko Občine Trst je dosegla, da so pred kratkim poimenovali dve ulici po Slovenkah. Tudi nas je spodbudila, naj bomo pozorne na ženske, ki so zaznamovale naš prostor in čas; jih promoviramo in v svojih lokalnih okoljih predlagamo imenovanje ulic, zelenic, prostorov v uradih, sejnih sobah v knjižnicah ali bolnišnicah, kongresnih centrih … saj so vredne spominjanja. Številne so namreč na različnih področjih delovanja vtisnile neizbrisno sled v zgodovino naroda: na kulturnem, političnem, umetniškem, literarnem ali znanstvenem področju; kot zdravnice, profesorice, pisateljice, slikarke …

Podpredsednica ŽZ Karolina Korenčan je od leta 2019 članica Komisije za poimenovanje naselij in ulic v MO Ljubljana.  Poroča, da je v Ljubljani 1623 ulic, trgov, cest, ki imajo dodeljeno ime, a je bilo leta 2018 po ženskah imenovanih le 45 ulic. Od leta 2019 do danes so z odloki sprejeli 3 ulice z ženskimi imeni: Ulica Marjane Držaj, Ulica Metke Kraševec, Ulica Ekvorna. Sprejeli so še imenovanje po zdravnici – Park Lidije Andolšek Jeras. Med drugim so sprejeli predlog, po katerem bo del sedanje Emonske ulice od križišča s Zoisovo cesto do Trga francoske revolucije (med parkiriščem NUK II in Križankami) nosil ime Hieronimova ulica po prevajalcu Svetega pisma v latinščino, katerega rojstni kraj Stridon se je verjetno nahajal nekje na območju med Aquileio (Oglejem) in Emono (Ljubljano). Rojstni kraj gospe Karoline pa je Ljubljana Polje, zato je bila zelo vesela poimenovanja Ulica device Marije v Polju. Tako se je kraj imenoval več kot 500 let po cerkvi, posvečeni devici Mariji.

 

 

 

Ženska zveza NSi daje podporo šolski ministrici Simoni Kustec

Ženska zveza NSi daje podporo šolski ministrici Simoni Kustec ob njenem zapisu, v katerem pravi o mladih, ki so protestirali v Mariboru, da verjame “da razumejo in tudi prevzemajo odgovornost za svoja dejanja. To je prvi korak v svet odraslosti”, je še dejala.
Očitki, ki so ji bili namenjeni zaradi tega zapisa, da ni dobra mama, ker očitno ne razume pravic odraščanja, so neutemeljeni. Ženska zveza NSi podpira misel, da mladih ne moremo vzgajati v misli, da so pravice edino kar imajo, ker bo morebitne posledice nosil nekdo drug namesto njih. To je bil napačen vzorec permisivne vzgoje. Če imamo svoje otroke radi, jim bomo privzgojili zavest, da vsakemu dejanju sledi posledica, ki jo je treba sprejeti in prenesti.

Spletno druženje treh odborov

V četrtek, 18. februarja 2021, je MO ŽZ NSi Ljubljana gostil srečanje treh regijskih odborov Ženske zveze. Vabljena sta bila RO ŽZ Ljubljana-vzhod in Ljubljana-zahod. Srečanje, ki je potekalo na daljavo, je bilo namenjeno spoznavanju članic vseh treh odborov, povabile pa so tudi gostjo – gospo Natašo Hudelja, predsednico Gospodarskega kluba NSi. Pogovor in predstavitev gospe Hudelja je vodila predsednica MO Ljubljana, gospa Mojca Sojar.  Udeleženke so spoznale poklicno pot gospe Nataše, odločitev in začetke njenega političnega udejstvovanja pa tudi usklajevanje vsega, kar dela, z družinskim življenjem. Gospa Hudelja je prijazno delila svoje izkušnje in gotovo je vsaka slišala nekaj za svoje življenje.

Srečanja se je udeležilo 11 članic ŽZ, vesele so bile predsednice ŽZ, gospe Nadje Ušaj Pregeljc, evropske poslanke, gospe Ljudmile Novak in predsednice MSi, gospe Katje Berk Bevc. Žal pa se srečanja ni udeležila nobena izmed članic RO Ljubljana-zahod.

Zaključni sklep je bil, da bi bilo dobro takšna srečanja pripraviti večkrat, tudi s pomočjo spletnih aplikacij, saj te poenostavijo naša druženja. Seveda pa si vse želimo skorajšnjih srečanj v živo.

 

Seja Ženske zveze NSi v spomin na gospo Lidijo Drobnič

3. januarja 2021 se je od nas poslovila Lidija Drobnič, soustanoviteljica NSi; ustanoviteljica in dolgoletna predsednica Ženske zveze ter njena častna predsednica.

Njeno življenje in bogata politična pot je zaznamovala našo organizacijsko obliko, ki že skoraj dve desetletji deluje v podporo stranki, zato se bo gospa Drobnič zapisala v zgodovino stranke z zlatimi črkami.

Virtualno srečanje na petek zvečer, 22. januarja, smo začele z molitvijo za pokojno, si ob prebiranju zapisov iz Žalne knjige in misli s FB strani Ženske zveze ogledale njene fotografije s strankinih dogodkov, poslušale njen zadnji nagovor iz Verdrenga jeseni 2020 ter si podelile spomine in prigode z gospo Lidijo. Običajni zasedbi IO in Sveta ŽZ so se pridružile članice, ki so z gospo Lidijo prve orale ledino, ustanavljale občinske in regijske odbore naše zveze, sodelovale v volilnih kampanjah. Poklon so izrazile dosedanje predsednice ŽZ: Ljudmila Novak, Mojca Kucler Dolinar in Iva Dimic. Čustveno srečanje smo zaključile z zapisom predsednice ŽZ na Žalni seji Sveta stranke: Hvaležne smo gospe Drobnič, da je imela voljo in pogum ustanoviti ŽZ NSi ter nam pokazala zgled pokončne ženske v politiki, ki se je prizadevala za večjo vrednost in prepoznavnost žensk v družbi.

 

Zapisala Nadja Ušaj Pregeljc, predsednica ŽZ