Seniorska zveza NSi je sporočila, da nasprotuje sprejemu novele zakona o dolgotrajni oskrbi in sicer tako predlagani vsebini kot načinu sprejemanja. Ob tem poudarja, da je nujni postopek in kratek čas javne razprave o noveli nesprejemljiv.
Opozarja tudi, da je koncept financiranja nepregleden, nedodelan in ni vzdržen, saj dodatno obremenjuje plače zaposlenih in pokojnine ter s tem zmanjšuje že tako nizke neto prejemke upokojencev in nekaterih zaposlenih.
V predlagani rešitvi niso ločeni stroški namestitve od stroškov nege in stroškov zdravstvene oskrbe, ki jo starejši potrebujejo tako doma kot v domovih za ostarele (DSO).
Zelo pomembno je izpostaviti, da s predlaganimi rešitvami storitve dolgotrajne oskrbe ne bodo dostopne vsem, ki to oskrbo potrebujejo.
Enotne vstopne točke za oceno dodelitve pomoči bodo zaradi novih zaposlitev in prilagoditve organizacije dela zahtevale dodatna finančna sredstva. Ta bi morali raje nameniti za oskrbo in nego starejših. Predlagana rešitev bo samo povečala že tako velik administrativni aparat javne uprave, obenem pa nikakor ne zagotavlja učinkovite podpore starejšim.
Predlagana novela tudi ne rešuje kadrovske problematike v domovih za ostarele (DSO) in na področju pomoči na domu.
Zaradi navedenega Zveza seniorjev NSi protestira zaradi načina sprejemanja in še zlasti neprimernih rešitev v predlagani noveli Zakona o dolgotrajni oskrbi.
Ob tem pa še opozarja, da s trenutno ureditvijo financiranja, kjer vlada ne zagotavlja pokritja vseh stroškov nad višino zamrznjene cene, domove za ostarele peha v izgube in odločilno prispeva k sesutju sistema dolgotrajne oskrbe.
V zadnjih dneh nemo opazujemo prizadevanja zagovornikov evtanazije, ki pod okriljem Društva Srebrna nit zbirajo podpise za vložitev Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Brez strokovnih argumentov in ob izrecnem nasprotovanju Komisije RS za medicinsko etiko, Slovenskega zdravniškega društva, Odbora za pravno etična vprašanja pri Zdravniški zbornici Slovenije se zdi, da manjšina skuša uzakoniti novo človekovo pravico, pravico do evtanazije. Postavlja se vprašanje: kakšni so pravi razlogi zanjo? Lahko dobesedno čez noč, brez široke javne razprave in strokovne javnosti, spremenimo zakonodajo in nekaj, kar je stoletja veljalo za umor in za kaznivo dejanje, spremenimo v sprejemljivo in dovoljeno?
Naj spomnim, da v Sloveniji evtanazija ali pomoč pri evtanaziji (ali prostovoljnem končanju življenja) pomeni kaznivo dejanje. Da Resolucija Sveta Evrope poziva države članice, da uzakonitvi evtanazije nasprotujejo, saj izkušnje držav, kjer je ta postopek uzakonjen, kažejo na številne zlorabe in strah starejših obolelih, da se bodo morali posloviti: na Nizozemskem je proti svoji volji evtanaziranih (podatki so preverljivi) 20 % oseb, največ pred poletnimi dopusti.
Res je, da oskrba na smrt bolnih v zadnjem obdobju njihovega življenja pomeni veliko finančno breme javnega zdravstva in da je evtanazija najpreprostejši in najcenejši način reševanja problema hudo bolnih. In tukaj je srčika problema razvajene moderne družbe, ki starejše, bolne in invalide vedno bolj potiska na rob družbe. Postajajo odveč in veliko stanejo. Kot je pred časom izjavil nekdanji profesor na Filozofski fakulteti in politični komentator levice Igor Pribac: “Evtanazija je bistveno cenejša od stroškov večine bolnikov v bolnišnicah ob koncu njihovega življenja.” Po drugi strani pa skrb za dolgotrajno oskrbo ni več prioritetna naloga (mimogrede, sedanja vlada je razveljavila prejšnji Zakon o dolgotrajni oskrbi, ker naj ne bi imel zagotovljene celotne finančne konstrukcije. Sedanji minister za solidarno prihodnost glede novega zakona še pred enim mesecem ni vedel povedati niti enega podatka o virih zagotovljenih sredstev, danes pa vidimo, da bo vlada tudi za ta namen uvedla dodatni prispevek vseh, tudi upokojencev). Če bi zagotovili sredstva in pogoje za paliativno oskrbo (dejavnost hospica tudi za pomoč na domu), potem bi lahko rekli, da smo humana družba, sočutna in solidarnostna do najšibkejših. Medicina je danes tako napredovala, da lahko lajša zadnje trenutke bolnih, izjemno redki so primeri, ko kljub zdravilom bolniki trpijo neznosne bolečine.
Danes je umreti težje kot kadarkoli prej, ko se je človek poslovil doma. Smrt je imela človeški, moralni in družbeni smisel. Bila je del življenja. Danes se o zadnji uri ne želimo pogovarjati, postala je tabu. Se pa z neznosno lahkostjo pogovarjamo o pomoči pri samomoru. Predlagatelji odpirajo Pandorino skrinjico neskončnih zlorab in ne želijo prisluhniti argumentom stroke, ki med drugim opozarja tudi na to, da je ocena stopnje trpljenja povsem subjektivna zadeva, ki jo je nemogoče definirati “na splošno”.
Takšen zakon o temeljni vrednosti človekovega življenja bi bistveno spodkopal in zamajal temeljna humanistična, etična, filozofska in verska načela. Človek se igra boga in si tlakuje pot v samouničenje. Življenje ni več sveto in nedotakljivo. Ta korak odpira pot v celo spiralo zlorab in postavlja pod vprašaj Hipokratovo prisego kot zavezo zdravnikov službi življenja in njihovemu ugovoru vesti ter zavaja javno mnenje s poenostavljenimi vprašanji. Uvajanje evtanazije odpira široka vprašanja, ki bodo vplivala na celotni družbeni odnos do zadnje človekove svetosti in do same starosti. Onemogli bolniki bodo čutili svojo nemoč kot breme, kot tihi pritisk javnega mnenja, tudi mladi z vse pogostejšimi depresijami bodo še laže posegali po samomoru, saj bo javnost videla v teh ravnanjih pogumno dejanje.
Namesto da bi vlagali vse napore za lajšanje trpljenja starostnikov z novimi možnostmi oskrbe v prijaznem okolju, družba išče nevarne rešitve, ki spodbujajo k samousmrtitvi. Padli smo v vrtince degeneracije in razkroja tisočletnih vrednot, ki so ustvarile najvišjo civilizacijo, ki je iskala smisel življenja in smrti. Zdaj osvobojeni človek jemlje življenje in smrt v svoje roke, kakšen pa postaja svet, pa vsak dan vidimo od blizu.
Res je žalostno, da smo Slovenci v obdobju zadnjega leta zabredli v nesluteno brezno; izumljamo nove in nove človekove pravice. Zahtevamo človekovo pravico do splava, pravico do posvojitve otrok v istospolne zakonske zveze ali partnerske skupnosti. Zahtevamo človekovo pravico do evtanazije. Sledila bo nedvomno tudi zahteva za pravico do spremembe spola brez strokovnega mnenja ali soglasja staršev mladoletnikov, na stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Za nekatere je to napredek človeštva, za druge začetek konca zahodne civilizacije.
Mojca Stoschitzky
Slovensko državo vodijo na treh pomembnih mestih ženske. Gotovo temu lahko prikimamo vse in vsi, ki vemo, da je bolj kot kdaj pomembno, da so vloge v družbi razdeljen pravično in za vse enakovredno.
Kot Ženska zveza Nove Slovenije, krščanskih demokratov, želimo sporočiti svoj pogled in mnenje, glede poudarkov, ki naj bi jih v prihodnje imela in na njih gradila, zunanja politika Slovenije.
Zgodovina vse do danes, je žal polna dejstev, da ljudje nismo po vsem svetu enakopravni, enakovredni, nimamo niti enakih možnosti za osnovne človeške pravice. Še bolj boli, da v nekaterih delih sveta, ženske, ki predstavljajo polovico človeštva, še vedno nimajo možnosti za enakopraven položaj z moškimi. Ali bo to po svetu odpravila feministična zunanja politika majhne države Slovenije?
Opolnomočenje žensk in deklic je besedna zveza, ki naj bi prinesla, po besedah zunanje ministrice Tanje Fajon, enakost žensk in moških. Enakosti ne bo, ker je ne more biti, ker sta spola dva. Opolnomočenje žensk, žena, mater in deklic, pa že dolga desetletja med najrevnejšimi udejanjajo misijonarji in misijonarke. Bolj kot katerakoli zunanja politika. S tem, ko omogočajo deklicam da hodijo v šolo, izobražujejo ženske za poklice, jim nudijo delo in s tem zaslužek, skrbijo za zdravstveno varstvo žensk in otrok, jih učijo osnovne higiene, ki premaguje visoko smrtnost otrok, jih osveščajo o načrtovanju rojstev, največ naredijo za njihovo samozavest, za zavedanje da so sposobne, da zanjo in zmorejo. Premalo je govoriti o pravicah, ki jih zagovarja feminizem, potrebna so konkretna dejanja, ki pomagajo ženskam dvigniti glavo in potrditi njihova dejanja pred družbo.
V Ljubljani je bil 2. in 3. marca mednarodna konferenca »Seksizem: izziv pri doseganju enakosti spolov«. Potekala je v Mestni hiši, v okviru mreže evropskih mest Femcities. Namen konference je bil osvetliti (so)delovanje žensk v politiki, sovražni govor, usmerjen proti ženskam, stereotipno predstavljanje žensk v medijih ter seksizem nasploh. Ženska zveza NSi odločno nasprotuje besednim zvezam, kot je »doseganje enakosti spolov«, saj ti zavajajo in očitno nimajo namena govoriti o enakih možnostih za ženske in moške ampak v podtonu prinašajo tiste delitve, o katerih govorijo kot o »stereotipnih spolnih podobah«, ki naj bi »v nas vzbujali predsodke in strah pred neznanim. Ob tem se razvijejo plodna tla za škodljivo retoriko delitve na nas in one, več- in manjvredne ljudi«, so zapisali ob dogodku.
Govor o seksističnih vsebinah, bi moral biti opomin, da se ženskam ne bo treba več poniževati v objekte poželenja, ki jih mediji velikodušno propagirajo in z njimi služijo.
Opolnomočenje žensk in deklet se začne pri opolnomočenju moških, da se zavejo in priznajo enakovrednost svojih mater, žena, hčera, partnerk, sodelavk…Da brez sramu, da bi bili ponižani, ponudijo ženskam tista mesta, ki so bila do sedaj (stereotipno) pripravljena za moške.
Žensk zveza NSi zato poziva slovensko zunanjo politiko in zunanjo ministrico, naj se ne osredotočata na ideologije, ki govorijo o spolu kot družbenem konstruktu, saj to prav nič ne izboljšuje statusa žensk po svetu. Zunanja politika, kakor tudi vsa družba, naj podpira prizadevanja za opolnomočenje žensk in deklic tistih dejavnosti in ljudi, ki že sedaj veliko naredijo za to, da bi predsodki na osnovi spola, rase ali vere izginjali iz družbe 3. tisočletja.
Minilo je dobro leto dni delovanja nove organizacijske oblike znotraj Nove Slovenije; Zelene zveze NSi. Skladno s sprejetimi Pravili, se je sklicala letna konferenca celotnega članstva, ki je potekala v Hotelu Grof na Vranskem in sicer v torek 22.11.2022. Po sprejetem dnevnem redu konference, sta člane nagovorila predsednik NSi g. Matej Tonin ter novo izvoljena županja Vranskega ga. Nataša Juhart. Nato je sledila obravnava in sprejem letnega poročila, ki ga je predstavil predsednik zveze g. Nejc Vesel.
Pri točki potrditve Letnega programa dela 2023 je potekala daljša razprava članov in vodstva, saj se določene zadeve v prejšnjem letu niso izkazale za učinkovite ter posledično zveza v javnosti ni bila tako slišna, kot je bilo planirano. Na koncu je bil sprejet sklep, da se Letni program dela 2023 pošlje v razpravo vsem članom preko emila, ter se dopolnjen sprejme do konca leta. Prav tako je bil sprejet sklep in sicer, da se število članov Upravnega odbora v novi sestavi 2023 zmanjša iz sedanjih 21 na 12 članov. Nato je sledilo strokovno predavanje ga. Karmen Kopecky na temo »Oceani in podnebje«.
Konferenca se je zaključila ob prijetnem druženju ter manjši pogostitvi.
Zelena zveza NSi
Kongres Ženske zveze je bil 6. novembra 2021. Bil je nekaj posebnega: digitalen zaradi covid-19 razmer, prazničen ob 20-letnici Ženske zveze, volilni po novem statutu. Izvoljen je bil nov Upravni in nadzorni odbor in novo vodstvo ženske zveze: predsednica Karolina Korenčan, namestnica Marija Rogar.
Slogan »Digitalizacija. Ženske. Izzivi.« se je v polnosti uresničeval tudi to leto, saj smo večino naših dejavnosti preselile na splet. Digitalizacija odpira vrata v neslutene dimenzije. Tako smo s pomočjo spleta izvedle 5 rednih sej, eno pa v živo. Ugotovile smo, da smo ženske rade z eno nogo doma, hkrati pa rade aktivno sodelujemo tudi v javnem življenju. Na srečanjih s pomočjo spleta se nas zbere več in smo tega zelo vesele. Seveda pa ostaja želja, da se srečujemo tudi v živo, saj tako pogovor lažje steče in se mnenja hitreje izmenjujejo.
V tem letu smo objavljale dogodke na FB profilu in na naši spletni strani. Aktivno smo sodelovale v Krščanskem demokratu, kjer smo objavile najpomembnejše novice.
S tem zaključujem poročilo o delovanju ženske zveze pri NSi v letu 2022. Vidite, smo aktivne in zagnane, ne zmanjka nam idej in volje za delo.
Drage sodelavke, ob tej priložnosti se vam javno zahvaljujem za vse vloženo delo, tako v okviru ženske zveze, kot v okviru in za dobrobit naše stranke Nove Slovenije krščanskih demokratov.
Januarja vas vabim na kongres ženske zveze, da se skupaj srečamo in poveselimo.
Ostanimo delavne, poštene, vesele in držimo skupaj. Delajmo tako naprej, vse v dobrobit članic in članov, simpatizerk in simpatizerjev naše stranke NSi.
Predsednica ŽZ Karolina Korenčan
Ženska zveza N.Si:
V sredo 1. 6. 2022 je bil na Škofijski gimnaziji Vipava, v okviru Regijskega odbora Ženske zveze NSi Severna Primorska organiziran pogovorni večer na temo ZLORABE IN NASILJE – cerkvenopravni in terapevtski vidik.
Gosta sta bila prof. dr. Tanja Repič Slavič in Msgr. dr. Andrej Saje, novomeški škof.
Odstirala sta zastrto temo našega vsakdanja življenja, ki je prevečkrat prekrita, o kateri premalo in težko govorimo.
Poudarila sta, da je potrebno v okolju v katerem živimo pravočasno prepoznavati zlorabe in nasilje, ter da je pomembno razlikovati med prepirom, kjer sta si udeleženca v enakovrednem položaju, od nasilja kjer eden prevladuje nad drugim.
Ni res, da kar ne veš ne boli saj se moramo zavedati, da si telo zapomni tudi stvari, ki se jih človek ne spomni. Zato včasih težko razložimo reakcijo telesa ob določenem trenutku, določenem dražljaju.
Žrtev težko prijavi storilca ker s tem izpostavi sebe in se počuti kriva za dejanja storilca, vendar žrtev ni nikoli kriva za to, da je zlorabljena. Ko žrtev spregovori je korak bližje rešitvi, saj se storilec, ki nima več nadvlade nad žrtvijo umakne.
Mednarodna Organizacija združenih narodov na ta dan posveča posebno pozornost vlogi oceanov v našem vsakdanu in spodbuja k raznim aktivnostim za zaščito oceanov in trajnostno rabo morskih virov. To je dan, ko imamo priložnost za korak h globalnemu ozaveščanju pomena oceanov za korist človeštvu. Gre tako za posamezno kot skupno dolžnost do narave.
Oceani predstavljajo začetek življenja na Zemlji. Pokrivajo tri četrtine zemljine površine, imajo ključno vlogo pri svetovnem podnebnem sistemu, proizvajajo kisik in vpijajo ogljikov dioksid iz ozračja. So pljuča našega planeta. Ponujajo hrano in hranila tako živim bitjem, ki jo naseljujejo, kot tudi nam, so pomembni regulatorji svetovnega podnebja in so gospodarsko pomembni za številne države po svetu za turizem, ribolov in druge morske vire, kot je nafta. Oceani so dejavniki številnih meteoroloških pojavov, vplivajo tudi na nastanek orkanov in tornadov, suše ali poplav na določenih območjih planeta.
Spremembe v podnebju, ki jih povzročajo naraščajoči nivoji toplogrednih plinov v ozračje, se bodo izražale tudi kot spremembe v oceanih. Morska gladina bo naraščala in zakisala ocene, s tem pa bodo ogroženi morski ekosistemi in obmorske skupnosti. Scenariji podnebnih sprememb predvidevajo, da se bodo razlike še povečale. Pogostost poplav in suš bo še spremenila mnoge reke po svetu in bo imela hude družbeno-gospodarske posledice. Zato je nujna takojšnja ublažitev, zaščita, obnovitev in prilagoditveni ukrepi.
Če opustimo skrb do oceanov, povečamo težave nas samih. Človeško dobro počutje in zdravje, gospodarska blaginja in stabilno ozračje je odvisno od zdravih oceanov. Odločimo se sami kaj lahko še naredimo za ublažitev posledic za prihodnje generacije.
Sodobni način življenja je spremenil marsikaj v našem ritmu življenja. Sprejeli smo veliko predpisov, ki hrano, vodo spreminja v tržno blago in ga moramo transportirati v embalaži, ki ni več v tolikšni meri povratna. Kaj to pomeni? Skoraj težko opazimo na trgovskih policah stekleno embalažo za pijače, vse pripravljeno meso je v plastični embalaži. Skoraj ni živila, ki ne bi bila na trgovskih policah lepo pakirana. Predpisi HACAP zahtevajo od proizvajalcev, da dosledno spoštujejo pravila, ki smo jih kot država sprejeli in ob tem nastajajo ogromne količine embalaže. In ogromne količine te embalaže končajo v naravi- rekah, morjih, na črnih odlagališčih. Tudi v slovenskih rekah je bila razpadla plastična embalaža-mikroplastika odkrita v številnih ribah, rakih. Podobno je in še slabše v morjih.
Torej se nam odvržena embalaža vrača na krožnike in v naša telesa. Podobno se nam dogaja s pitno vodo, ki jo zaradi onesnaženj moramo črpati iz čedalje globjih vrtin. Tudi vpliv kislega dežja v Sloveniji ni zanemarljiv, saj podjetja v Padski nižini pošiljajo nad Slovenijo ogromne količine strupenih plinov.
In kako se to odraža na naravi na človeku? V velikem porastu so raki debelega črevesa, pljuč, jeter, kože… Veliko živalskih in rastlinskih vrst je izginilo zaradi našega potrošniškega načina življenja. Svetovni oceani so prazni zaradi enormnega izlova rib, zaradi prekomerne uporabe škropiv in gnojenja se spreminjajo pogoji za živali. Se bodo štorklje izselile iz Prekmurja? V velikem porastu so raki debelega črevesa, pljuč, jeter, kože…
Okolje varujemo zaradi nas samih, zaradi naših potomcev. In kaj lahko naredi vsak posameznik?
Cenimo doma pridelano hrano, sami pridelajmo čim več na domačem vrtu, skrajšajmo dobavne verige, z naravnimi viri ravnajmo skrbno, ločujmo odpadke…
Predsednik Zelene zveze NSi Nejc Vesel se je v začetku tedna udeležil konference o gradbeništvu v Portorožu na temo: Kaj lahko gradbeni sektor pričakuje po volitvah?
Organizator konference, Častnik Finance, je na okroglo mizo povabil več predstavnikov koalicijskih in opozicijskih strank. Odzvali so se predstavniki NSi (Nejc Vesel), Povežimo Slovenijo (Gregor Perič), SAB (Andrej Rajh), SD (Milan M. Cvikl) ter Gibanje Svoboda (Dimitrij Zadel).
V začetku pogovora je beseda tekla o že začetkih državnih investicijah, planu novih investicijah ter kako bodo same volitve vplivale na gradbeništvo kot sektor. Poleg tega je bilo govora še o globalni politični negotovosti, rastočih cenah posameznih materialov v gradbeništvu ter težavah pri dobavah le-teh.
Na koncu je bil predstavljen še vidik pomanjkanja strokovnega kadra v tej panogi, visoki obdavčitvi plač ter težavah pri pridobivanju delovnih dovoljenj.
11. in 12. 3. 2022 je potekalo srečanje ŽZ, ki je bilo namenjeno podpori delovanja žensk v politiki in družbi. Na predavanjih je tekla beseda o sodelovanju, političnih veščinah ter kodeksu oblačenja in ličenja. Pridobljena znanja bodo s pridom uporabljena na prihajajočih volitvah.
Piškotek | Trajanje | Opis |
---|---|---|
cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |