Archives

Predsednik Zelene zveze NSi Nejc Vesel  se je v začetku tedna udeležil konference o gradbeništvu v Portorožu na temo: Kaj lahko gradbeni sektor pričakuje po volitvah?

Organizator konference, Častnik Finance, je na okroglo mizo povabil več predstavnikov koalicijskih in opozicijskih strank. Odzvali so se predstavniki NSi (Nejc Vesel), Povežimo Slovenijo (Gregor Perič), SAB (Andrej Rajh), SD (Milan M. Cvikl) ter Gibanje Svoboda (Dimitrij Zadel).

V začetku pogovora je beseda tekla o že začetkih državnih investicijah, planu novih investicijah ter kako bodo same volitve vplivale na gradbeništvo kot sektor. Poleg tega je bilo govora še o globalni politični negotovosti, rastočih cenah posameznih materialov v gradbeništvu ter težavah pri dobavah le-teh.

Na koncu je bil predstavljen še vidik pomanjkanja strokovnega kadra v tej panogi, visoki obdavčitvi plač ter težavah pri pridobivanju delovnih dovoljenj.

Novičnik Zveze seniorjev NSi – 5. številka

Na odlično izpeljani programski konferenci NSi, so nastopile tudi predstavnice ŽZ in s svojimi prispevki še dodatno obogatile že tako pester program.

Na seji je tekla razprava o aktualnih dogodkih, predsednica ŽZ, Karolina Korenčan, je podala poročilo s zimskega posveta stranke, sprejet pa je bil tudi osnutek programa dela ŽZ. Predstavnice ŽZ se bodo aktivno vključile v priprave na državnozborske volitve, bodisi kot kandidatke bodisi kot udeleženke v kampanji. Z veseljem najavljamo, da se obetajo tudi zanimivi dogodki, delavnice ter različna srečanja. V kratkem pa bo tudi izšel časopis z naslovom »Ženski odmevi«, ki bo mesečno postregel z zanimivimi novičkami.

9. kongres ŽZ NSi – razmisleki in predlogi za Konferenco o prihodnosti Evrope

Naš kongres 6. novembra 2021 je bil zares nekaj posebnega: digitalen zaradi covid-19 razmer, prazničen ob 20-letnici Ženske zveze, volilni po novem statutu in – evropsko naravnan, saj smo namesto sprejema resolucije izvedle razpravo in se pridružile platformi Konferenca o prihodnosti Evrope.

Objavljamo zaključke kongresne razprave o družinski politiki  in zdravstvu ter pripomb, ki so prispele po pošti.

Družinska politika ne sodi v sklop aktualnih tem, o katerih teče razprava v okviru Konference o prihodnosti Evrope, je pojasnila uvodničarka evropska poslanka Ljudmila Novak. Teče pa razprava o socialni politiki tudi v okviru razprav Okrevanje in odpornost. Čeprav to področje sodi v pristojnost držav članic, bi morala tudi EU določiti temelje delovanja družinske in socialne politike, ki bi omogočala zdrav razvoj družine kot osnovne celice zdrave družbe, so menile razpravljalke.

Močna družina in družinske vrednote so garant naše skupne prihodnosti. Velik tehnološki in gospodarski razvoj ne bo prinesel velike dodane vrednosti družbi, če bomo ob tem zanemarili vlogo družine kot temelja družbe.

Celotna Evropa demografsko stagnira, zato bi bilo potrebno nameniti več pozornosti družinski politiki, ki bi ustvarjala pogoje za lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja (skrajšani delovni čas in plačevanje prispevkov države za razliko do polnega delovnega časa). Ženske bi morale imeti zagotovljene takšne pogoje, da se jim ne bi bilo treba odločati  ali za poklicno ali za družinsko življenje. Kot nosilkam življenja bi jim družba morala priznati večjo vlogo in jo tudi ovrednotiti pri pogojih za upokojevanje. To bi bila pravilnejša enakopravnost spolov, kajti enačenje z moškimi po »načelu enakosti« je nepravično in postavlja ženske v neenakopraven položaj, saj ne upošteva dovolj vloge ženske kot žene in matere.

Posebno mesto v družbi in zaščito države (ter EU) mora imeti tradicionalna družina, to je skupnost moža, žene in otrok. Prav tako naj bo zakonska zveza med moškim in žensko pod posebnim varstvom; poskusi njene relativizacije so nesprejemljivi.

Naloga EU in njenih držav članic je zagotavljanje pogojev za ustvarjanje družin. Ukrepi družinske politike morajo biti trajnostno usmerjeni in usklajeni na vseh področjih – od davčnega področja do družinskih prejemkov, vzgoje in izobraževanja, zdravstva, stanovanjske politike in skrbi za starejše družinske člane. Država bi lahko mladim družinam ali družinam z večjim številom otrok ponudila poroštvo pri jemanju dolgoročnih stanovanjskih kreditov; lahko bi zagotavljala prva stanovanja, v katerih bi mladi živeli npr. 5-10 let, preden bi se odločili za nakup ali najem večjega stanovanja. Več sredstev v državnih proračunih bi morali nameniti družinski politiki – v primerljivem deležu z vlaganjem v gospodarstvo, zdravstvo ter infrastrukturo.

Zavzemamo se tudi za pravo predstavo o moških in ženskah, ki za razliko od ideologije spola ne teži k nenaravni seksualizaciji otrok.

Slovenija že uresničuje določene ukrepe, ki so pro-družinsko naravnani. Sem spadajo univerzalni otroški dodatek, enoletno porodniško varstvo, brezplačno bivanje v bolnišnici za starše bolnega otroka, dodatek za velike družine, dnevno varstvo za starejše, ustrezna oskrba otrok s posebnimi potrebami, za katoliške družine pa tudi možnost vključevanja v zakonske skupine in druge ustrezne skupnosti. Omenjene ukrepe bi bilo potrebno nadaljevati in jih še okrepiti.

Mnogo mladih prihaja iz ločenih ali kako drugače ranjenih družin, zato se ne znajo pripraviti na družinsko življenje. Posledično se pojavlja potreba po dodatnem izobraževanju mladih za življenje v družini (o vlogi družine v družbi, dobrih praksah, predstavitvi stisk, na katere lahko naletimo in jih premagamo).

Skrb za starejše je še vedno zelo slabo urejena in pogosto visoko finančno breme za njihove otroke, zato je sistemska ureditev tega področja nujna.

Mnoge mame bi pri majhnih otrocih rade delale krajši delavni čas, vendar za to ni posluha. Večina delodajalcev je zainteresiranih, da zaposleni poleg rednega 40 tedenskega delavnika opravlja še nadure. Kljub temu da so nadure plačane, zaposleni niso zainteresirani zanje, saj večinoma bolj cenijo čas z družino. Potrebno bi bilo sprejeti ukrepe, da ob zaposlitvi matere (ali očeta) za krajši delovnik (6 ur ali 4 ure), delodajalec za tako zaposlitev prejme kakšno ugodnost.

Zaželena bi bila vzpostavitev delavnic na tematiko posledic splava, saj zaradi nevednosti in iz velike stiske bodoče matere naredijo usodno napako.

Po končanem osnovnošolskem izobraževanju za otroke s posebnimi potrebami ne sledi avtomatsko vključitev v delavnice varstveno-delovnega centra. Za starše je velika težava, ko otroci z 18. letom ostanejo doma. Starši vsak dan odhajajo v službo, odrasli otroci s posebnimi potrebami pa so sami doma in čakajo, da se sprosti prosto mesto v VDC-ju.

Drugače je potrebno urediti vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redni šolski sistem, ker je zelo potratno in neučinkovito, da ima otrok svojega spremljevalca. Spremljevalci imajo pogosto nepedagoško izobrazbo; pogodba je sklenjena samo za 6-urni delovnik oziroma za čas, ko je otrok pri pouku, običajno od 1. 9. do 30. 6. naslednjega leta, plača je pogosto pod minimalno. Spremljevalce imajo tudi otroci s posebnimi potrebami, ki so vključeni v redne oddelke vrtcev. Premalo je razvojnih oddelkov, kar bi bila boljša rešitev za predšolske otroke.

Zdravstvo

Dr. Alja Pavlin in dr. Lidija Žalec, gostujoči zdravnici, sta odstrli razmere na področju pediatrije, dotaknili sta se predvsem delovanja pediatrov v okviru urgentnih centrov. V praksi pediatrični urgentni centri ne delujejo optimalno, marsikje pa sploh niso vzpostavljeni. Pediatri so preobremenjeni in v trenutnih razmerah težko opravljajo svoje delo, kar gre predvsem v škodo bolnikom. Želijo si bolj urejenih razmer, ki bi jim obenem omogočale tako poklicni razvoj kot tudi ustreznejšo obravnavo ljudi, ki pri njih poiščejo pomoč.

V Sloveniji imamo nedelujoč sistem delovanja pediatričnih urgentnih centrov. Ministrstvo za zdravje bi moralo nadzorovati ter zakonsko urediti enakomerno pokritost z omenjenimi centri in k sodelovanju povabiti vse licencirane pediatre. V izogib pomanjkanju kadrov bi bilo potrebno dolgoročnejše načrtovanje potreb po specialistih pediatričnih smeri. Vedno več otrok se sooča z različnimi stiskami, zato bi bilo potrebno okrepiti mrežo pedopsihiatrov oz. timov za pomoč otrokom s stiski. Področje zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami je zelo neurejeno. Veliko težavo predstavlja ustrezno specialistično zdravljenje in nezadostno število terapevtskih ur, kar posledično privede do nezadostnih rezultatov.

V regijah se čuti pomanjkanje družinskih zdravnikov, zato bi bilo z različnimi ukrepi spodbuditi mlade zdravnike, da se odločijo za delo na podeželju in kar se le da zmanjšati birokracijo na primarni ravni. Z boljšimi pogoji dela in štipendijami je treba navdušiti mlade za opravljanje poklicev v zdravstvu.

Zaželena je sprememba vpisnih pogojev za študije zdravstvenih smeri, kjer bi se morali ponovno vpeljati sprejemni izpiti, kar bi omogočilo primernejšo selekcijo študentov. Razmislek je tekel tudi o razbremenitvi osebja, ki dela v intenzivnih enotah, in sicer v smeri krajšega delovnega časa, kar bi omogočilo lažje usklajevanje med poklicnimi in družinskimi obveznostmi.

Znanje na vseh področjih zdravstva bi bilo potrebno še dodatno povezovati in slediti trendom odprte znanosti. Omenjeno povezovanje je predvsem pomembno na področju terapije rakavih obolenj, ki so še vedno v porastu.

Pandemija je pokazala, da se težave v zdravstvu lahko rešujejo v sklopu evropske zdravstvene unije – vzpostavlja se agencija HERA, ki se bo odzivala na izredne zdravstvene razmere. Pomemben je prenos predlogov z nivoja držav članic na nivo EU, je v razpravi pojasnila evropska poslanka.

Redakcija besedila: dr. Marija Rogar, Ivanka Učakar

V petek, 19. 11. 2021, je RO ŽZ NSi Severna Primorska pripravil pogovorni večer na platformi Zoom. Tema pogovora je bila digitalizacija, njene prednosti in pasti. Gosta sta bila minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Adrijanič in terapevt za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti Miha Kramli.

Ko Bog zapre vrata, pravijo, da pušča odprto okno. Kovid nas zapira, utesnuje, omejuje … digitalizacija pa odpira vrata v neslutene dimenzije.

V zadnjih letih so se različne digitalne tehnologije (mobilna telefonija, mobilni internet, robotizacija … ) hitro razvijale in prešle iz strokovne rabe v vsakdanje življe ljudi.

Tako kot sta izum parnega stroja in širjenje električne energije spremenila družbo, tudi digitalizacija spreminja gospodarstvo in družbo, spreminja današnjega človeka.

Minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič je poudaril, da je digitalizacija družbe neizbežna. Namenjena je poenostavljanju postopkov, povečanju produktivnosti, povezovanju sveta, delu od doma. »Prednosti digitalizacije odtehtajo izzive,« pravi.

Ko gre za digitalizacijo, je najbolj zahtevna naloga spremeniti navade ljudi, jih izobraziti, motivirati za spremembo in dvigniti njihove digitalne kompetence na višji nivo. V ta namen bo uveden digitalni bon za vse starejše od 55 let, da si bodo laže kupili pametni telefon, tablico. Pripravljajo se brezplačni tečaji osnovnih veščin, kot je uporaba spletne banke, e-uprave, z-vem. Ker v Sloveniji primanjkuje inženirjev, država ponuja subvencioniranje programov študija prihodnosti. Računalniki, roboti ne bodo zapirali delovnih mest, saj so namenjeni delu v najtežjih, človeku škodljivih pogojih.

Sodobna tehnologija prinaša s seboj tudi številne pasti. S širjenjem covida19 se je začelo tudi širjenje sodobne tehnologije. Brez telefona, tablice, računalnika in drugih pametnih naprav ni več ne šole ne službe. Vse to so čudoviti pripomočki in koristna pomagala človeku, a le dotlej, ko njihova uporaba ne preseže praga zasvojenosti.

Terapevt za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti Miha Kramli pravi, da smo in bomo še bolj odvisni od nove nujne tehnologije, bojimo pa naj se zasvojenosti z njo.

Že pred epidemijo je veliko otrok na spletu preživelo več kot 50 ur na teden, svoj prosti čas so namenjali virtualnemu druženju, videoigricam.Narava delovanja človeških možganov je taka, da ob resnem delu na digitalnih napravah zaznavajo utrujenost, medtem ko jih zabava (igranje igric, gledanje posnetkov) pomirja, človek postaja otopel. Ker se osredotoča na majhno površino zaslona, postaja vedno bolj nezainteresiran za okolico, ki ga obdaja.

Zelo pomembo je, da otroku pripovedujemo pravljice, da si razvija abstraktno mišljenje, saj tak otrok odraste v suverenega čoveka, ki razmišlja s svojo glavo. Umirjanje otroka z elektronskimi napravami pa oblikuje človeka, ki bo vodljiv, ki ne bo sposoben sam presojati kaj je prav in kaj narobe.

Starši smo otrokom zgled. Vzpostavimo kulturo uporabe telefona, tablice… in sklenimo družinski dogovor glede uporabe sodobne tehnologije tako, da bo nemoten otrokov razvoj na področju digitalizacije in ne pozabimo, da je otrok bitje, ki potrebuje tudi socializacijo in socialni razvoj.

Zavedati se moramo, da izpostavljenost agresivnim vsebinam na medmrežju vodi v nasilje, vodi v sovražni govor, ki je posledica adaptacije možganov na sovražne vsebine na medmrežju. Prav tako z igranjem različnih videoigric možgani dojamejo, da lahko hitro menjamo situacijo, kar pa v realnem svetu ni možno. To pušča na ljudeh neporavljivo škodo. Procentualno je moški spol bolj dovzeten za igranje vodeoigric, medtem ko ženske preživijo več časa na socialnih omrežjih in tu so lahko plen različnih zlorab. Ne smemo zanemariti pomena modre svetlobe. Ta zavira nastanek hormona melatonina, ki je potreben za dobro uravnan bioritem človeka. Trenutno je pri nas možno zdravljenje nekemičnih zasvojenosti zgolj ambulantno, nujno bi bilo tudi hospitalno. Pred kovid krizo se je paciente na hospitalno zdravljenje vozilo v tujino, kar je sedaj onemogočeno.

Zaradi zavedanja, da nam digitalizacija prinaša tudi številne pasti, je nujno potrebno vzpostaviti dialog med stroko in politiko, da bomo hitri pri uvajanju digitalne tehnologije in še hitrejši pri prepoznavanju zlorab le-te in preprečevanju zasvojenosti.

Prikupna, ambiciozna podjetnica in kadrovska strokovnjakinja živi iz Vinici. Ima večletne izkušnje z vodenjem mednarodnega podjetja, je članica uprave, vodja projektov ter trenerka in voditeljica usposabljanj s področja vodenja. Zanjo so cilji sekundarnega pomena, primarni so odnosi, ki omogočajo uresničitev zastavljenih ciljev. Talente in potenciale prepoznava z vrhunskimi orodji, v svojih delavnicah spodbuja strast do dela, krepi dobre lastnosti svojih strank. »Pot do učinkovitih rešitev ne pozna bližnjic,« je misel, ki jo vodi pri delu.

V NSi deluje v OO Črnomelj, kjer je tudi občinska svetnica. Od leta 2019 je predsednica Gospodarskega kluba NSi in redno sodeluje na videokonferenčnih srečanjih ŽZ, kjer svoje znanje in izkušnje deli tudi članicam. Na 9. kongresu je vodila delovno predsedstvo ter v tajništvu nagovorila delegatke in goste z naslednjimi besedami:

»Zadnji dve leti vodim Gospodarski klub kot ženska, kar je v t.i. moškem svetu kar izziv. Pa vendar vemo, da smo ženske velikokrat tiste, ki vodimo več poslov hkrati, tudi na področju gospodarstva in ne le doma.

Ženske podjetnice v Sloveniji igrajo pomembno vlogo. Uspešno vodijo tudi velike gospodarske družbe. In gospodarstvu gre zelo dobro, trendi rasti kažejo, da se še razvija in ravno tu se kažejo tudi izzivi. Naj omenim samo enega, to je kadrovski problem. Gre za pomanjkanje kadrov na splošno in za pomanjkanje specifičnih kadrov. Tehnološki in digitalni napredek je tako hiter, da ga ne dohajamo. Ne odzivamo se pravočasno s prilagoditvami tako na področju šolstva kakor tudi na področju dela. Lahko rečem, da smo, žal, najmanj za eno ali dve generaciji že v zaostanku.

Drage dame, korajžno sprejemajte svoje vloge, kjerkoli ste; suvereno stopajte na pot, se medsebojno podpirajte in sodelujte; pogumno se odzivajte na vse izzive, ker ste izbrane za prav posebno vlogo.«

Svoje voščilo je sklenila: »Iskreno čestitam ob 20. letnici naše Ženske zveze in želim uspešno delo še naprej.«

Zapisala Nadja Ušaj Pregeljc

Predsednica Ženske zveze Nadja Ušaj Pregeljc je na 9. redno sejo Ženske zveze 27. maja 2021 povabila zanimivo gostjo – Slovenko Eleno Cerkvenič iz Trsta, ki je spregovorila o svojem delu in prizadevanjih. Že naslov predavanja Ženska toponomastika je zbujal radovednost. Izvedele smo, da je gospa Elena članica društva Toponomastica Femminile (Ženska toponomastika) iz Rima, ki si prizadeva za poimenovanje ulic, trgov in drugih javnih prostorov po ženskah. Več let je prirejala slovensko-italijanska srečanja, na katerih je spodbujala k branju slovenske književnosti in k raziskovalni dejavnosti na področju slovenstva, leta 2015 pa se je odločila, da obe tematiki poveže. V sodelovanju z Društvom slovenskih izobražencev in ob pomoči številnih prostovoljcev je pripravila fotografsko razstavo Ženska toponomastika v Sloveniji (fotografije uličnih tabel iz 6 slovenskih mest s poimenovanji po uglednih Slovenkah in  njihovi kratki življenjepisi). Razstava je gostovala v Trstu, Gorici in več krajih po Sloveniji. Pri Komisiji za toponomastiko Občine Trst je dosegla, da so pred kratkim poimenovali dve ulici po Slovenkah. Tudi nas je spodbudila, naj bomo pozorne na ženske, ki so zaznamovale naš prostor in čas; jih promoviramo in v svojih lokalnih okoljih predlagamo imenovanje ulic, zelenic, prostorov v uradih, sejnih sobah v knjižnicah ali bolnišnicah, kongresnih centrih … saj so vredne spominjanja. Številne so namreč na različnih področjih delovanja vtisnile neizbrisno sled v zgodovino naroda: na kulturnem, političnem, umetniškem, literarnem ali znanstvenem področju; kot zdravnice, profesorice, pisateljice, slikarke …

Podpredsednica ŽZ Karolina Korenčan je od leta 2019 članica Komisije za poimenovanje naselij in ulic v MO Ljubljana.  Poroča, da je v Ljubljani 1623 ulic, trgov, cest, ki imajo dodeljeno ime, a je bilo leta 2018 po ženskah imenovanih le 45 ulic. Od leta 2019 do danes so z odloki sprejeli 3 ulice z ženskimi imeni: Ulica Marjane Držaj, Ulica Metke Kraševec, Ulica Ekvorna. Sprejeli so še imenovanje po zdravnici – Park Lidije Andolšek Jeras. Med drugim so sprejeli predlog, po katerem bo del sedanje Emonske ulice od križišča s Zoisovo cesto do Trga francoske revolucije (med parkiriščem NUK II in Križankami) nosil ime Hieronimova ulica po prevajalcu Svetega pisma v latinščino, katerega rojstni kraj Stridon se je verjetno nahajal nekje na območju med Aquileio (Oglejem) in Emono (Ljubljano). Rojstni kraj gospe Karoline pa je Ljubljana Polje, zato je bila zelo vesela poimenovanja Ulica device Marije v Polju. Tako se je kraj imenoval več kot 500 let po cerkvi, posvečeni devici Mariji.