ŽENSKA ZVEZA NSi

Ženska zveza je bila ustanovljena 3. novembra 2001. Združuje ženske iz vseh družbenih skupin z namenom neposrednega sodelovanja in soodločanja pri oblikovanju politike, ki temelji na vrednotah krščanske demokracije na vseh področjih javnega življenja. Ženska zveza zagovarja demokracijo, pravno državo, socialno pravičnost, solidarnost, osebno svobodo, kulturno in politično ter demografsko identiteto in Evropo kot unijo vrednot, zlasti pa si bo prizadevala za varstvo in razvoj družine kot najpomembnejše celice naroda.
Članica ženske zveze je vsaka članica NSi ali njena simpatizerka, ki sprejema program ŽZ NSi in Nove Slovenije – krščanskih demokratov.

Predsednica Ženske zveze je Nadja Ušaj Pregeljc.

Kontaktni podatki:

Ženska zveza NSi
Dvorakova ulica 11a
1000 Ljubljana

Telefon: 01/2416650
Fax: 01/2416670
E-naslov: zenska.zveza@nsi.si

Ženska zveza je polnopravna članica Ženske zveze EPP (Women EPP).

Nadja Ušaj Pregeljc

predsednica Ženske zveze NSi

Karolina Korenčan

Podpredsednica Ženske zveze NSi

Maria Ivana Tekavec

podpredsednica Ženske zveze NSi

V kolikor želite delovati v Ženski zvezi oziroma biti obveščene o njihovih aktivnostih, nam prosimo sporočite vaše kontaktne podatke.

    Ženska toponomastika  – o poimenovanju ulic, trgov in drugih javnih prostorov po ženskah

    10.06.2021

    Predsednica Ženske zveze Nadja Ušaj Pregeljc je na 9. redno sejo Ženske zveze 27. maja 2021 povabila zanimivo gostjo – Slovenko Eleno Cerkvenič iz Trsta, ki je spregovorila o svojem delu in prizadevanjih. Že naslov predavanja Ženska toponomastika je zbujal radovednost. Izvedele smo, da je gospa Elena članica društva Toponomastica Femminile (Ženska toponomastika) iz Rima, ki si prizadeva za poimenovanje ulic, trgov in drugih javnih prostorov po ženskah. Več let je prirejala slovensko-italijanska srečanja, na katerih je spodbujala k branju slovenske književnosti in k raziskovalni dejavnosti na področju slovenstva, leta 2015 pa se je odločila, da obe tematiki poveže. V sodelovanju z Društvom slovenskih izobražencev in ob pomoči številnih prostovoljcev je pripravila fotografsko razstavo Ženska toponomastika v Sloveniji (fotografije uličnih tabel iz 6 slovenskih mest s poimenovanji po uglednih Slovenkah in  njihovi kratki življenjepisi). Razstava je gostovala v Trstu, Gorici in več krajih po Sloveniji. Pri Komisiji za toponomastiko Občine Trst je dosegla, da so pred kratkim poimenovali dve ulici po Slovenkah. Tudi nas je spodbudila, naj bomo pozorne na ženske, ki so zaznamovale naš prostor in čas; jih promoviramo in v svojih lokalnih okoljih predlagamo imenovanje ulic, zelenic, prostorov v uradih, sejnih sobah v knjižnicah ali bolnišnicah, kongresnih centrih … saj so vredne spominjanja. Številne so namreč na različnih področjih delovanja vtisnile neizbrisno sled v zgodovino naroda: na kulturnem, političnem, umetniškem, literarnem ali znanstvenem področju; kot zdravnice, profesorice, pisateljice, slikarke …

    Podpredsednica ŽZ Karolina Korenčan je od leta 2019 članica Komisije za poimenovanje naselij in ulic v MO Ljubljana.  Poroča, da je v Ljubljani 1623 ulic, trgov, cest, ki imajo dodeljeno ime, a je bilo leta 2018 po ženskah imenovanih le 45 ulic. Od leta 2019 do danes so z odloki sprejeli 3 ulice z ženskimi imeni: Ulica Marjane Držaj, Ulica Metke Kraševec, Ulica Ekvorna. Sprejeli so še imenovanje po zdravnici – Park Lidije Andolšek Jeras. Med drugim so sprejeli predlog, po katerem bo del sedanje Emonske ulice od križišča s Zoisovo cesto do Trga francoske revolucije (med parkiriščem NUK II in Križankami) nosil ime Hieronimova ulica po prevajalcu Svetega pisma v latinščino, katerega rojstni kraj Stridon se je verjetno nahajal nekje na območju med Aquileio (Oglejem) in Emono (Ljubljano). Rojstni kraj gospe Karoline pa je Ljubljana Polje, zato je bila zelo vesela poimenovanja Ulica device Marije v Polju. Tako se je kraj imenoval več kot 500 let po cerkvi, posvečeni devici Mariji.

     

     

     

    Ženska zveza NSi daje podporo šolski ministrici Simoni Kustec

    07.03.2021

    Ženska zveza NSi daje podporo šolski ministrici Simoni Kustec ob njenem zapisu, v katerem pravi o mladih, ki so protestirali v Mariboru, da verjame “da razumejo in tudi prevzemajo odgovornost za svoja dejanja. To je prvi korak v svet odraslosti”, je še dejala.
    Očitki, ki so ji bili namenjeni zaradi tega zapisa, da ni dobra mama, ker očitno ne razume pravic odraščanja, so neutemeljeni. Ženska zveza NSi podpira misel, da mladih ne moremo vzgajati v misli, da so pravice edino kar imajo, ker bo morebitne posledice nosil nekdo drug namesto njih. To je bil napačen vzorec permisivne vzgoje. Če imamo svoje otroke radi, jim bomo privzgojili zavest, da vsakemu dejanju sledi posledica, ki jo je treba sprejeti in prenesti.

    Spletno druženje treh odborov

    01.03.2021

    V četrtek, 18. februarja 2021, je MO ŽZ NSi Ljubljana gostil srečanje treh regijskih odborov Ženske zveze. Vabljena sta bila RO ŽZ Ljubljana-vzhod in Ljubljana-zahod. Srečanje, ki je potekalo na daljavo, je bilo namenjeno spoznavanju članic vseh treh odborov, povabile pa so tudi gostjo – gospo Natašo Hudelja, predsednico Gospodarskega kluba NSi. Pogovor in predstavitev gospe Hudelja je vodila predsednica MO Ljubljana, gospa Mojca Sojar.  Udeleženke so spoznale poklicno pot gospe Nataše, odločitev in začetke njenega političnega udejstvovanja pa tudi usklajevanje vsega, kar dela, z družinskim življenjem. Gospa Hudelja je prijazno delila svoje izkušnje in gotovo je vsaka slišala nekaj za svoje življenje.

    Srečanja se je udeležilo 11 članic ŽZ, vesele so bile predsednice ŽZ, gospe Nadje Ušaj Pregeljc, evropske poslanke, gospe Ljudmile Novak in predsednice MSi, gospe Katje Berk Bevc. Žal pa se srečanja ni udeležila nobena izmed članic RO Ljubljana-zahod.

    Zaključni sklep je bil, da bi bilo dobro takšna srečanja pripraviti večkrat, tudi s pomočjo spletnih aplikacij, saj te poenostavijo naša druženja. Seveda pa si vse želimo skorajšnjih srečanj v živo.

     

    Seja Ženske zveze NSi v spomin na gospo Lidijo Drobnič

    10.02.2021

    3. januarja 2021 se je od nas poslovila Lidija Drobnič, soustanoviteljica NSi; ustanoviteljica in dolgoletna predsednica Ženske zveze ter njena častna predsednica.

    Njeno življenje in bogata politična pot je zaznamovala našo organizacijsko obliko, ki že skoraj dve desetletji deluje v podporo stranki, zato se bo gospa Drobnič zapisala v zgodovino stranke z zlatimi črkami.

    Virtualno srečanje na petek zvečer, 22. januarja, smo začele z molitvijo za pokojno, si ob prebiranju zapisov iz Žalne knjige in misli s FB strani Ženske zveze ogledale njene fotografije s strankinih dogodkov, poslušale njen zadnji nagovor iz Verdrenga jeseni 2020 ter si podelile spomine in prigode z gospo Lidijo. Običajni zasedbi IO in Sveta ŽZ so se pridružile članice, ki so z gospo Lidijo prve orale ledino, ustanavljale občinske in regijske odbore naše zveze, sodelovale v volilnih kampanjah. Poklon so izrazile dosedanje predsednice ŽZ: Ljudmila Novak, Mojca Kucler Dolinar in Iva Dimic. Čustveno srečanje smo zaključile z zapisom predsednice ŽZ na Žalni seji Sveta stranke: Hvaležne smo gospe Drobnič, da je imela voljo in pogum ustanoviti ŽZ NSi ter nam pokazala zgled pokončne ženske v politiki, ki se je prizadevala za večjo vrednost in prepoznavnost žensk v družbi.

     

    Zapisala Nadja Ušaj Pregeljc, predsednica ŽZ

    Dr. Vida Čadonič Špelič in dr. Alenka Šverc – ženski na najvišjih položajih v NSi

    05.02.2021

    Na 6. redni seji 18. 12. 2020 smo v Ženski zvezi gostile političarki, ki že dve desetletji aktivno soustvarjata dogajanje v stranki.

    Dr. Vida Čadonič Špelič, zadnjih 5 let direktorica občinske uprave Mestne občine Novo mesto, pred tem generalna direktorica republiške uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Gospa z »visokimi socialnimi kompetencami ter komunikacijskimi zmožnostmi« – nova podpredsednica NSi – se je spominjala dogodkov izpred tridesetih let, ko smo Slovenci na plebiscitu izrazili nedvoumno voljo po lastni državi. Med drugim je dejala: »Vrednota je imeti svojo domovino, državo. Osamosvojitev je bila izmoljena in dana, da bi bili kristjani enakovredni z drugimi. Poklicani smo aktivno delovati v politiki, ker nas država potrebuje.«

    Doktorica teoloških znanosti Alenka Šverc je na Teološki fakulteti predavala didaktiko in didaktiko religijskega pouka, sedaj pa je delno zaposlena na zavodu Antona Martina Slomška Maribor, delno pa na Ministrstvu za delo, družino, soc. zadeve in enake možnosti kot svetovalka v kabinetu ministra Janeza Ciglerja Kralja.

    Dr. Alenka Šverc je od decembra 2020 predsednica Sveta stranke, ki je odločevalski organ  v večinsko moški zasedbi. Spregovorila je o svojih pričakovanjih in prioritetah dela v Svetu, v nadaljevanju pa predstavila svoje delo na Ministrstvu, kjer skrbi za evropske projekte v zvezi z domovi starejših občanov, medgeneracijskimi centri, poslancem in županom predstavlja vizijo investicij in finančne perspektive …

    Obema smo izrazile podporo in zaželele uspešno delo.

    Na omenjeni seji je predsednica ŽZ NSi predstavila Resolucijo EEP Women 2020 s ključnimi poudarki: skrb za zdravje, preprečevanje domačega in spolnega nasilja, okrevanje družbe in gospodarstva ter spolno uravnoteženje zaposlovanja v času epidemije.

     

    Zapisala Nadja Ušaj Pregeljc, predsednica ŽZ NSi

    Poslovila se je gospa Lidija Drobnič, ustanoviteljica Ženske zveze NSi

    04.01.2021

    V nedeljo, 3. januarja 2021, je svojo tuzemsko življenjsko pot sklenila gospa Lidija Drobnič, častna predsednica Ženske zveze in častna članica NSi. Poznale smo jo kot pokončno in pravično žensko. Zapušča nam bogato dediščino vrednot, pogledov, vsem nam je zgled, kako delovati, si prizadevati za spremembe.

    S hvaležnostjo se spominjamo našega zadnjega srečanja na spominski slovesnosti  Ferdrengu, 13. septembra 2020. Takole nas je telesno šibka, a prodornega duha, nagovorila:

    Pred dobrimi tridesetimi leti smo se pripravljali na prvo slovesnost v Rogu. Ob neki priliki mi je takratni kočevski župnik Božidar Metelko zaupal, da je v nekdanjem taborišču Verdreng že maševal  v spomin na trpljenje deklet, žena in mater, ki so v njem opravljale takoimenovano družbeno koristno delo. Sveto mašo je nameraval darovati vsako leto. O tem dogodku in bodoči nameri smo se obveščale nekdanje taboriščnice od ust do ust in naslednje leto, pred tridesetimi leti, smo se prvič srečale svobodne v nekdanjem taborišču v zaprtem območju Kočevja. Tako vsako leto do danes.

    Namen vsakoletnega srečanja ni toliko v Kalvariji, ki so jo doživljale taboriščnice, kot nesmisel dela, ki so ga opravljale in naj bi bilo tako imenovano “družbeno koristno delo”. Pred vsem pa, zakaj se je zgodil Verdreng.  To je bil čas po sporu s Sovjetsko zvezo in sprejem Resolucije o informbiroju. Komunistični voditelji so ponovno iskali notranjega sovražnika. Našli so ga v delu prebivalstva, ki se ni strinjalo s komunistično diktaturo, s tisoči pobojev in preganjanjem kristjanov, z neštetimi brezni, polni pobitih nasprotnikov. Kot piš je završalo čez vso Slovenijo in julija 1949 se je v zaprtem območju Kočevja, v kraju Verdreng, znašla ženska populacija. Okrog 800 po številu. V razna taborišča so odpeljali tudi na stotine fantov in mož.

    Odpeljane smo bile s svojih domov z namenom družbene prevzgoje. Pričakovali bi delo, pomembno za družbo. V resnici je bilo delo, ki smo ga opravljale, prisilno delo. Bile smo za mrežo, v taborišču zaprtega tipa. Podnevi smo opravljale težka dela in se neštetokrat le s težavo premikale. Ponoči so nas napadale podgane, vsake pol ure so nas klicali v zbor, na povelje smo se morale uleči in dvigniti in to večkrat ponoviti. Starejše  ženske tega niso zmogle, zato so bile tarča hujših pritiskov kot preostale. Vse trpljenje smo prestajale  tiho, marsikatera solza je bila potočena na skrivaj. Vzeli so nam človeško dostojanstvo, niso pa nam vzeli vere in pričakovanja v pravičnejšo družbo.

    Ne dolgo nazaj je o času komunistične diktature pri nas spregovorila evropska poslanka Tanja Fajon: citiram “ne smemo privoliti v poskuse, da bi stanje v Sloveniji med letoma 1945 in 1990 prikazovali enako kot v Sovjetski zvezi, Romuniji in Vzhodni Nemčiji” konec citata. Kje pa so se slovenski partijski voditelji učili veščin vladanja, preganjanja in pobijanja kot prav v Sovjetski zvezi? Znano pa je, da je janičar hujši od Turka. Še vedno nas prepričujejo, da je bil komunistični režim tako blag, da ni potrebno sprejeti resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu, s katero je bil obsojen fašizem, nacizem in komunizem. Naša država se je s to resolucijo le seznanila.

    In kakšno je stanje v Sloveniji danes? Dobili smo vlado, ki nam zagotavlja spoštovanje demokracije, človekovih pravic in njegovega dostojanstva. Mnogi, premnogi še vedno občutijo strah in ne upajo povedati, kaj vse so v času komunistične diktature pretrpeli. Ustava Republike Slovenije v preambuli med drugim določa, da je samostojna republika Slovenija nastala tudi za to, ker so bile v prejšnji državi kršene človekove pravice. Odločba  ustavnega sodišča št. U-I-109/10-11, o poimenovanju ene od ljubljanskih ulic po Titu v obrazložitvi navaja, da se je razvoj demokracije skupaj s spoštovanjem človekovih pravic začel s prelomom s prejšnjo diktatorsko ureditvijo. V nobenem osamosvojitvenem dokumentu ne piše, da je temelj nastanka R Slovenije prejšnja komunistična ureditev ali NOB.

    Opozicija, predvsem levica na vsakem koraku nasprotujejo katerokoli odločitvi vlade, širijo neresnice in pošiljajo v svet ideološke  pamflete o zatiranju medijev in uvajanju diktature. Po ulicah se pode trume kolesarjev in se ne zmenijo za protikoronske ukrepe vlade. Vse delovanja levice je namenjeno spodkopavanju legalne demokratične vlade v strahu pred izgubo privilegijev in finančnih virov. Vlada, ki je svoje delo prevzela v  težkih razmerah, v času pandemije korona virusa, se bori  za vse državljane, da bi jim olajšala  življenje. Njena politika je politika združevanja in ne izločevanja, vodi jo velika ljubezen do domovine in do družine.

    Kaj pa smo storili kot državljani? Se zavedamo, da nimamo samo pravic, ampak tudi dolžnosti? Naša temeljna dolžnost je podpirati tiste, ki zastopajo naše razmišljanje o državi, v kateri  je na prvem mestu vladavina prava in dostojanstvo človeka. Ne pa, da se ob vsakih volitvah  zapodimo za novimi imeni, ki nimajo niti stranke, ampak so le lista posameznika in za katero skoraj nikoli ne poznaš njene politične usmeritve. Naučiti se moramo ljubiti domovino. Ne pozabimo, da so naši predniki skozi stoletja ohranjali vero in slovenski jezik in tako pomagali utemeljevati slovensko državnost, kulturo in moralno etična načela. Pomislimo, kakšno državo in sporočilo bomo zapustili našim naslednikom. Deželo blagostanja ali deželo, ki se bori za svoj življenjski prostor.

    Ostanite dobri kristjani in odgovorni državljani! Bog z vami!

    »Prihodnost Evrope. Kaj smo se naučili iz korona krize?«

    15.12.2020

     Resolucija generalnega odbora EPP Women za 2020 

    Evropo in ves svet je prizadela največja zdravstvena kriza stoletja, ki se je zgodila nepričakovano v času podnebnih in demografskih sprememb, globalizacije, hitre digitalizacije. Pandemijo doživljamo vsi, ne glede na spol in starost; svetovne statistike še posebej kažejo, da zaradi bolezni Covid 19 umira več moških kot žensk, ki pa bolj trpijo zaradi socialnih, ekonomskih in zdravstvenih posledic pandemije: večja brezposelnost med ženskami povečuje nevarnost revščine, slabo plačanega dela …

    EPP Women poziva k naslednjim prednostnim nalogam:

    1. Zdravje je predpogoj za delovanje družb in gospodarstva. V zdravstvenem sektorju je zaposlena predvsem ženska delovna sila. Zaradi pandemije so zastale mnoge zdravstvene storitve, tudi dostopnost reproduktivne medicine, porodniškega varstva. Sistemi zdravstva se po državah EU zelo razlikujejo, prizadeti pa so predvsem ranljivi posamezniki. Odbor poziva države članice, da omogočijo vsem državljanom pravičen dostop do cepljenja, sprejmejo sistematičen načrt cepljenja z jasno strategijo in objektivnimi merili, koordiniranimi iz Evropske komisije (EK), zagotovijo spolno uravnoteženost na področju raziskovanja cepiv.
    2. Domače in spolno nasilje je v času pandemije poraslo v nekaterih evropskih državah, ki še posebej zaskrbljujoče poročajo o nasilju nad ženskami. Nasilje ni zasebno vprašanje, ampak družbena skrb, nasilja ne smemo tolerirati. EPP W tako poziva Evropski parlament in komisijo k boju priti vsem oblikam nasilja, zaščiti žrtev in obravnavi spolnega nasilja kot kaznivega dejanja; države pa k ratifikaciji Istanbulske konvencije.
    3. Okrevanje družbe in gospodarstva je prednostna naloga EU, zato je EK dodelila državam 750 milijard evrov za spopadanje z ekonomskimi in socialnimi vplivi Covida 19, usmerjeno v zeleno in digitalno prihodnost. Pandemija je prepričljivo pokazala pomembnost digitalnih tehnologij in strategij za spodbujanje žensk za digitalno gospodarstvo. Ženske civilne organizacije naj se vključijo v reforme za oživitev gospodarstva, ki ustreza izkušnjam žensk, več denarja naj se nameni izobraževanju za digitalne veščine. Veliko mladih, ki so letos iskali prvo zaposlitev, je zaskrbljenih, ker si ne morejo služiti svojega lastnega denarja, zato jim je treba pomagati pri zaposlovanju ali odpiranju svojih podjetij. EK naj vključi digitalno izobraževanje v program Erasmus+.
    4. Spolno uravnoteženo gospodarstvo. Večina delavcev, ki opravljajo bistvene storitve v času pandemije, so ženske: 76 % zdravstvenih delavk, 97 % oskrbovalk v domovih starejših občanov, 82 % blagajničark v trgovinah, 93 % učiteljic, 98 % čistilk in pomočnic na domu, 86 % osebnih negovalk. Številne zaslužijo zgolj minimalno plačo; v običajnih razmerah je na evropski ravni razlika v plači med moškimi in ženskami 16 % v prid moškim. V prizadevanjih za okrevanje gospodarstva je potrebno biti pozoren na sektorje, kjer so ženske najbolj zastopane, odpraviti plačno diskriminacijo, uravnotežiti zastopanost staršev pri vzgoji otrok in družinskem dopustu; pomagati ženskam, ki otroke šolajo in varujejo doma. Družine so temelj družbe, zato je potrebno uravnotežiti službeno in zasebno življenje.

    EPP Women zato poziva vse nacionalne vlade in ženske organizacije, da se zavzamejo za uresničitev naštetih prednostnih nalog.

    Videokonference EPP Women se je 8. 12. 2020 udeležila in zapis pripravila predsednica ŽZ, Nadja Ušaj Pregeljc

    Nagovor Marie Ivane Tekavec – podpredsednice stranke za Slovence po svetu na 14. kongresu NSi, 21. novembra 2020

    27.11.2020

    Spoštovano vodstvo stranke, dragi člani!

    Prejmite prisrčen pozdrav v imenu Nove Slovenije v svetu. Čutimo se del stranke, čutimo s Slovenijo, veselijo nas uspehi, žalostijo nas krivice in neuspehi. Teh je bilo v zadnjih mesecih znatno manj po veliki zaslugi treh ministrov, ki se niso zbali ne trdega dela ne neupravičenih nasprotovanj. Zavihali ste rokave in se z vso pozitivno energijo predali reševanju problemov.

    rbt

    Nova Slovenija je mirno in potrpežljivo dočakala priliko pokazati, česa je zmožna, ko je treba gospodariti, ne pa deliti in zgolj upravljati že ustvarjeno blaginjo, kar opozicija zelo dobro zna.

    Za vami, vsakega izmed nosilcev odgovornosti vlade stoji trdna, stabilna in solidna ekipa, kakor tudi na sedežu stranke.

    Nova Slovenija je edina stranka, v kateri ne dobiš, če dovolite vsakdanji izraz, »mačka v žaklju«. Natanko veš, kaj ponuja, katere vrednote zagovarja. Nekateri so pozivali, da skočite z vlaka, a ko je vlak pognal, ste nanj skočili, da bi v Sloveniji naredili znatno pozitivno razliko.

    Odlično ste razbrati znamenje časov in uporabili delo v vladi kot enkratno izložbo, kjer bi vsi videli, česa je stranka zmožna.

    Ne bojmo se tradicije, ta preživi čase, razmere in okolnosti. Občasno nas prevzame malodušje, ko mediji objavljajo ankete in se nam pred očmi izmika zaželeni 10 procenti smoter. Če želiš, da se premakne, se moraš najprej sam pomakniti. Toda, kam pa?

    Prihajam iz slovenske skupnosti, v kateri ni ničesar samoumevnega, prirojen nam je ponos do pripadnosti slovenskemu narodu in zvestoba krščanskim koreninam. Za vse ostalo se moramo sproti sami boriti. Ni čas omedlevanja in obotavljanja, je čas odločnosti. In ravno to nas identificira.

    Stranka ima najboljši program za posameznika, za družino, za ekonomijo, kulturo, razvoj, obstoj demokracije, svobodo, dostojanstvo… skratka, za normalno in boljšo Slovenijo. Smo v času, ko tehnologija obvladuje človeka in odnose. Imamo iPhone 12, prišel bo na vrsto 13, 15 in 20. Imamo tehnologijo 5G, priča bomo še tehnologiji 6G, 7G, 20G, a noben od teh pripomočkov ne more in ne zna nadomestiti humanih odnosov. Če je kaj, kar smo v teh časih ugotovili, je prav to. Prepoznali smo in ponovno odkrili, kaj pomeni človeški stik in srečanje iz oči v oči. Zato vas pozivam, da vsak izmed nas čimprej pritegne še enega volivca. Argumentov imamo dovolj; so jasni, transparentni, pošteni. Ni boljšega od človeškega nagovora. Hočemo 10 procentov? Premaknimo se! Če vsak izmed nas nagovori še enega volivca, bomo tam, kjer želimo biti: skok od 5 na 10.

    Ne pričakujmo od stranke, česar sami nismo pripravljeni storiti. Nam, v izseljenstvu, se je obneslo, zato danes slavimo četrto generacijo Slovencev in Slovenk, ki vedo kdo so in kaj hočejo.

    Dovolite, da citiram mag. Mateja Tonina, ko je dejal, da je »Nova Slovenija že dvajset let glas normalnosti«, zato stavite na Novo Slovenijo! Naj končam z verzi naše izseljenske himne, Slovenija v svetu, ki jo je zapisal znani in priznani Slovenec, dr. Marko Kremžar:

    Slovenija, zapojmo ti, iz polnega srca,

    naj pesem naša zadoni prek zemlje do neba!

    Slovenija, naš skupni dom med biseri sveta,

    z lepoto te obdal je Bog od morja do gora.

    Slovenija, moj dom brez mej, ker nosim te s seboj!

    Kjer rod je moj, kjer sin je tvoj, tam si, Slovenija!

    Moj narod, svobodnjakov rod, si kneze voli sam,

    mučencev je junakov plod, ki ne boji se ran.

    Iz tisočletnih korenin poganja naša rast,

    resnico ljubimo in mir, svobodo, vero, čast!

     

    Hvala lepa in Bog vas živi!

    Maria Ivana Tekavec, Buono Saires, Argentina

    Letna konferenca Ženske zveze

    18.11.2020

    V petek, 13. novembra 2020, je Ženska zveza na svojem osrednjem dogodku – Letni konferenci – na daljavo povezala 40 udeleženk in udeležencev.

    Srečanje je s svojo prisotnostjo počastil predsednik stranke, mag. Matej Tonin, ki je v uvodu spregovoril o zdravstvenih in političnih razmerah v državi. »Ljudje smo že naveličani ukrepov za zajezitev širjenja bolezni Covid 19, vendar se moramo zavedati resnosti težav v zdravstvu.« Druga uvodničarka je bila podpredsednica stranke, dr. Marija Rogar, ki nas je pozdravila z naslednjimi besedami: »Epidemija zahteva od nas visoko stopnjo prilagodljivosti in solidarnosti. Ne pozabimo na dom in zemljo. Tudi težke preizkušnje minejo, spomnijo pa nas na krhkost in minljivost. Ostanimo stebri družine, spodbujajmo drug drugega in ponudimo svojo roko potrebnim.«

    Osrednja gostja videokonference je bila infektologinja prof. dr. Bojana Beović, ki je od pomladi 2020 najbolj medijsko izpostavljen ženski obraz. Skoraj vsak dan se oglaša v informativnih oddajah televizije ali radia kot vodja strokovne skupine za Covid 19. Gospa Beović je po študiju medicine specializirala anesteziologijo in doktorirala iz infektologije. Na Infekcijski kliniki skupaj s specialisti različnih strok zdravi okužbe ter proučuje in prakticira smotrno uporabo antibiotikov. Od leta 2016 zavzeto predaja svoje znanje študentom kot redna profesorica na Medicinski fakulteti, že leta je ugledna predavateljica na strokovno znanstvenih srečanjih doma in v tujini. Poleg strokovnega dela je opravljala številne funkcije v različnih komisijah, skupinah in svetih, dva mandata tudi kot svetnica v Mestni občini Ljubljana. V svoji predstavitvi je opisala povzročitelja in značilnosti Covid 19, potek in zdravljenje bolezni v bolnišnicah, njene posledice in izsledke raziskav cepiva, opozorila na ustrezno zaščitno ravnanje, pomen izolacije in izogibanja kontaktom, razložila dejavnike tveganja ter pojma umrljivost in smrtnost, našo stvarnost poimenovala s pojmom »sindemija – interakcija več epidemij, ki povečajo breme bolezni in zdravstveno ranljivost«. Predavanje je sklenila z dejstvom, da »virus kroži in populacija nikjer na svetu še ni imuna na Covid 19. Delovanje države in zdravstva lahko zaščitimo, če uspešno preprečimo nove okužbe.« V nadaljevanju je dr. Beovićeva odgovarjala na vprašanja prisotnih članic ŽZ, skupno druženje pa smo zaključili z dobrimi željami ob njeni kandidaturi za predsednico Zdravniške zbornice Slovenije, katere volitve potekajo v teh dneh.

    Letno konferenco je pozdravil vodja poslanske skupine, Jožef Horvat, ki nas je seznanil z delom in težavami v slovenskem parlamentu ter poudaril, da se dobre rešitve NSi uresničujejo v šestih PKP zakonih. Ljudmila Novak se je oglasila z novicami iz EU, ki daje državam članicam učinkovito podporo za okrevanje po pandemiji. Katja Berk Bevc, predsednica MSi, je na kratko predstavila minuli teden digitalno izpeljan kongres mladih z geslom Na krilih mladosti; Nataša Hudelja, predsednica Gospodarskega kluba, pa je povabila članice podjetnice in obrtnice, da se jim pridružijo. »Čas epidemije je priložnost za izobraževanje in čas, da se povežemo v družini.«

    V nadaljevanju smo se seznanili z letnim poročilom Ženske zveze NSi, ki je bila kljub omejitvam ustvarjalna in iznajdljiva. Po štirih sejah v živo smo članice IO in Sveta ŽZ nadaljevale srečevanja na daljavo in svoje preusmerile na splet: na Facebook, na strankino spletno stran v rubriko Organizacijske oblike in e-pošto.

    Večer smo sklenili z zahvalami in v pričakovanju prihodnjega letnega srečanja, 8. kongresa ŽZ NSi, ob jubileju, dvajsetletnici ustanovitve.  Do takrat si želimo zdravja, osebnega in poklicnega zadovoljstva ter čim več prijetnih trenutkov v krogu naših dragih.

    Nadja Ušaj Pregeljc, predsednica ŽZ

    SREČANJE RO ŽZ LJUBLJANA MESTO NA DALJAVO

    16.11.2020

    V četrtek, 12. novembra smo se ob 18h srečale članice RO Ženske zveze Ljubljana mesto na daljavo, preko aplikacije ZOOM. Srečanje je pripravila Mojca Sojar, ki ga je tudi vodila. Krajši ali daljši čas je sodelovalo 8 udeleženk. RO se je v mesecu septembru pridruženo srečal tudi na Skupini za ženske, ki je bila letos ustanovljena v župniji Vič in na katerem je kot gostja sodelovala članica RO, gospa Silva Matos.

    Novembrsko srečanje smo namenile seznanitvi z delovanjem poslancev naše stranke v parlamentu. Povabile smo mlado strokovno sodelavko poslanke skupine in predsednico Mlade Slovenije,  Katjo Berk Bevc, ki nam je predstavila vsa področja, na katerih sodeluje posamezen poslanec. Zanjo smo imele pripravljenih nekaj vprašanj, tudi o stanju v parlamentu in vlogi naše stranke v vladi, na katera je prijazno in izčrpno odgovarjala. Na srečanju je bila tudi naša članica Maja Šturbej, sicer doma iz Rogatca, ki pa trenutno službuje v Centru za socialno delo Vič-Rudnik. Tudi od nje smo želele izvedeti kako se ona sama in njene sodelavke/sodelavci spoprijemajo z epidemijo in vsemi stiskami ljudi, ki prihajajo v CSD. Iz njenih besed smo lahko razumele, da je stisk res veliko, tako tistih ki pridejo po rešitev na CSD in tudi zaposlenih v teh ustanovah, ker jih je po Majinih besedah veliko premalo, da bi lahko ažurno reševali.

    Za začetku srečanja je Mojca Sojar pripravila kratko predstavitev zgodovine ženske volilne pravice in tri Slovenke, ki so vidno zaznamovale ženska gibanja in društva v 19. in 20. stoletjuAngelo Vode, Cilko Krek in Franjo Tavčar. To kratko predavanje je imelo namen spodbuditi vsako izmed nas, da spozna, da je njeno delovanje, na kateremkoli področju in ki je v dobro vseh, pomembno, pa čeprav se zdi, da deluje samo v majhnem krogu ljudi.

    Naslednje srečanje RO ŽZ Ljubljana Mesto bo v začetku decembra,s kakšno bolj praznično temo.

    KONFERENCA EPP Women na temo “Prihodnost Evrope. Lekcije, ki smo se jih naučile iz korona krize”

    16.11.2020

    EPP Women (Ženske zveze v Evropski ljudski stranki) je uradno združenje, namenjeno napredku žensk v Evropski uniji.  Združenje sestavljajo članice podobnih evropskih strank, vodi pa ga njegova predsednica, gospa Doris Pack. Združenje tvori enotno fronto za boj za enakost moških in žensk v Lizbonski pogodbi.

    EPP Women je 13. novembra 2020 izvedla svoj letni dogodek prek videokonference. Tema konference je bila: Prihodnost Evrope. Lekcije, ki smo se jih naučile iz korona krize. Koronska kriza ima velik vpliv na Evropo. V videokonferenci so vodilne ženske preučile tako neposredne razmere kot tudi posledice krize za bližnjo prihodnost, ne samo na področju gospodarstva, temveč tudi na področju zdravstva, socialnega varstva ter digitalnih in zelenih strukturnih inovacij. Ta vprašanja so bila  analizirana z vidika pravic žensk in spola.

    V drugem delu so potekale tri razprave v manjših skupinah na teme;

    • Prihodnost Evrope: demokracija in demografija v času koronske krize;
    • Koronska kriza in zdravstveno varstvo;
    • Spodbude korone za digitalne inovacije, kulturo, izobraževanje in mladino.

     

    Imela sem to čast, da sem se skupaj s predsednico Ženske zveze pri NSi, Nadjo Ušaj Pregeljc, udeležila video konference. Rada bi vam na kratko predstavila razmišljanja vodilnih predstavnic zveze EPP Women, na temo korone, kot sem si jih na konferenci zapomnila, zapisala in kateri poudarki so me nagovorili.

     

    EPP women sodeluje pri EU politiki in se skupaj bori proti kovidu in proti posledicam kovida. Ženske sposobnosti so potrebne v tem času.

    Koronska kriza je največja kriza sodobnega čas. Bojimo se stvari, ki jih ne vidimo, pa nam lahko uničijo življenje. V zdravstvu je v tem trenutku zaposlenih kar 67 % žensk. Danes ženske skrbimo za dom in družino, za šolanje otrok, za varnost v družini in smo zaposlene v rednih službah.  Ženske moramo paziti na svoje domove. Na nas je velika odgovornost in veliko dela. Če hočemo dobro Evropi, moramo ženske stopiti skupaj.

    Poudarjeno je bilo, da moramo biti ženske vključene na vseh področjih. Da se zahteva vrednotenje enakega dela za enako plačilo za moške kot za ženske.

    Kovid je povzročil že veliko brezposelnosti, veliko je brezposelnih žensk. V družinah se pojavlja vedno več nasilja. EPP Women spodbuja EU parlament, da se kljub koronski krizi še naprej bori za pravice žensk, proti nasilju nad ženskami, proti kršenju pravic žensk.

    Danes se kar 97 % otrok šola od doma. Raziskave šole na daljavo so pokazale, da ena tretjina otrok ne uspeva dosegati standardov pri šolanju na daljavo. Kaj bo s temi otroki? Če bo tako stanje trajalo dlje časa, bo upadlo navdušenje nad šolanjem, med učenci in učitelji. 

    EU ponuja možnosti za mlade, možnosti za ženske, da se vključijo v izobraževanja po internetu. EPP Women si prizadeva za vključevanje žensk v vse plasti življenja. Naš pogled je pomemben. Tako je pri delu z umetno inteligenco vključenih 45% žensk, tudi procent žensk na vodilnih položajih se povečuje.

    Besedo je na koncu povzela Doris Peck z besedami spodbude: Ženske se v tej epidemiji posebej trudimo, da obdržimo življenje na nivoju, ne glede na okoliščine. Ostati moramo močne. Da bomo lahko močne, se moramo združevati, povezovati in držati skupaj.

    S tem bomo pomagale vsem, pomagale naši širši domovi Evropi. To se od nas pričakuje in ne smemo razočarati. 

    To je bil glas žensk v EU.

     

    Zapisala

    Karolina Korenčan,

    podpredsednica Ženske zveze pri NSi

     

    Srečanje Regijskega odbora ŽZ Severna Primorska na daljavo

    02.11.2020

    Predsednica RO ŽZ Orjana Curk je 29.10.2020 na Zoom povezavi zbrala dvajset udeleženk iz Slovenije in tujine. Članicam odborov iz krajev ob goriški meji in vipavskega so se pridružile gostje: poslanka DZ Tadeja Šuštar, zamejska novinarka Erika Jazbar iz Gorice, zdravnica Tanja Šušteršič iz Postojne, medicinska sestra Cecilija Pregelj iz Ajdovščine, iz daljne Argentine Maria Ivana Tekavec in Julka Furlan.

    Pediatrinja Tanja in medicinska sestra Cecilija sta predstavili vsakdanje delo v zdravstvenih domovih v času epidemije, o naravi bolezni in zaščitnih ukrepih. Poslanka Tadeja je podelila svojo izkušnjo prebolevanja virusa Covid 19 in uporabo aplikacije OstaniZdrav. Gostji iz Argentine izhajata iz naših krajev: Ivana iz majhnega kraja ob Soči, Julka pa iz Vipavske doline. Obe poučujeta slovenščino v sobotnem tečaju v Buonos Airesu in od pomladi nepretrgoma preživljata karanteno doma. Zdravstvene in gospodarske razmere se slabšajo, državo pesti visoka inflacija in brezposelnost. Epidemija je takšne razmere še poslabšala. Med mladimi pa ostaja zanimanje za slovenščino in želja po spoznavanju korenin prednikov iz Slovenije. Novinarka Erika je primerjala prvi in drugi val epidemije v Italiji; po spomladanski hudi zdravstveni krizi grozi državi gospodarski polom. V zadnjem tednu smo slišali za demonstracije po številnih mestih, ki so se spremenile v nasilna zborovanja proti vladnim ukrepom. Spregovorila je o slovenski skupnosti, o zanimanju za slovenski jezik v krajih ob meji, o politiki in šolstvu. Tudi ostale udeleženke video srečanja so podelile svoje službene in družinske izkušnje preživljanja epidemije. Po dvournem pogovoru so se poslovile z optimizmom in v upanju, da bomo s skupnimi močmi zajezili bolezen ter se čez čas zopet družili v živo.

    Delo podpredsednice NSi za Slovence po svetu in zamejstvu Marije Ivane Tekavec

    26.10.2020
    Maria Ivana Tekavec, podpredsednica NSi za Slovence po svetu in v zamejstvu
    Rojena je v Argentini očetu Cirilu, ki je bil doma iz Klade pri Škofljici, in mami Vidi Bevčar iz Gorenjega Polja, blizu Kanala v Posočju.
    “Oče je bil 17-leten zaprt v Škofovih zavodih po vrnitvi iz Vetrinja in izpuščen kot mladoletnik v takratne “poboljševalnice”. Ponovno je šel čez Karavanke in se v taborišču v Spittalu pridružil družini, ki je pred komunistično revolucijo iskala svobodo. Mamina družina je zbežala v Argentino preko italijanskih taborišč, ker je bil stari ata, zaveden Slovenec in katoličan, na seznamu za likvidacijo. Oče in mama sta s tisoči rojaki vsak po svoji poti prispela v Argentino, kjer sta se spoznala, se poročila in si ustvarila družino. Oče je že pokojni, a je dočakal samostojno Slovenijo. Oba sta med ustanovitelji slovenskih društev v Argentini; idealista, ki sta nam znala predati vso ljubezen do domovine. Kljub trdi, žalostni usodi, nisem nikoli slišala žal besedo o Sloveniji, z vso silo in odločno pa sta obsojala oportunistično, brezbožno komunistično revolucijo in morilce tisočev Slovencev. V nas sta užgala iskrico, da bo gorela bakla skozi vse generacije. V nas sta vcepila zdrav ponos slovenstva, vrednoto maternega jezika in krščanska načela. Otroci dveh svetov smo.”
    V Buenos Airesu, kjer danes živi gospa Ivana, je šest društev, vsako s svojo sobotno slovensko osnovno šolo in centralna Slovenska hiša, kjer je tudi gimnazija, seveda sobotna.
    Društvo, kateremu pripada, se imenuje Naš dom San Justo (ime okolice); slovenska šola, kjer poučuje že trideset let, pa nosi ime po pesniku in mučencu Francetu Balantiču. Deluje v raznih odborih, a največjo energijo vlaga v delo z mladino. Med drugim je v letu osamosvojitve Slovenije pričela z organizacijo maturantskega potovanja v domovino staršev. Za argentinsko mladino je to obisk svojih korenin, obenem tudi študijsko potovanje pod okriljem ljubljanske univerze.
    V društvu veliko sodeluje pri načrtovanju in izvedbi prireditev, sprejemu obiskov, organizaciji slovesnosti, itd. Vse delo, vse dejavnosti so prostovoljnega značaja. Noben režiser, pevovodja, učitelj, kuhar ali predavatelj ni honoriran za opravljeno delo. Člani Našega doma imajo že 70 let slovensko mašo v krajevni stolnici. Mesto San Justo je glavno mesto občine, ki šteje ravno toliko prebivalcev kot Slovenija. Društvo oktobra 2020 slavi 64. obletnico. Za zlati jubilej društva pa je škofija Slovence počastila s posebnim dovoljenjem, da so smeli v tamkajšnji katedrali ustoličiti brezjansko Marijo.
    Ivanino sodelovanje s stranko NSi seže prav v začetke, ko je bila SKD še del DEMOSA. Za čas prvih volitev je bila službeno na avstrijski Koroški in preko skupnih prijateljev spoznala Lojzeta Peterleta, ki jo je povabil k sodelovanju v volilni kampanji. Pravi, da so to zanjo nepozabni časi. Bila je sploh prva oseba iz emigracije, ki je podpisala pristop h Krščanskim demokratom in to celo na samem domu takratnega predsednika.
    K Ženski zvezi jo je povabila Mojca Kucler Dolinar, kasneje je z velikim veseljem sodelovala s sedanjo evropsko poslanko Ljudmilo Novak, ki je bila ministrica za Slovence po svetu.
    Z gospo Ivano se v času epidemije srečujemo preko zoom-a na video sejah IO in Sveta ŽZ. Potoži, da so razmere v Argentini vedno bolj podobne razmeram v Venezueli: pogosto zmanjkujeta voda in elektrika, e-pošta slabo deluje. V oglašanju na sejah  ŽZ pa rada čestita vsem ženskam, ki so na ministrstvih sprejele odgovorne službe in pohvali njihovo delo. Korona krizo je komentirala z naslednjimi besedami: “Časa je na pretek. Osebni stiki so nenadomestljivi. Človek se zaveda majhnosti, vračamo se k solidarnosti. Bog nam je poslal oddih, vendar terja akcijo, spodbuja nas k iskanju odgovorov.” Njen nasmeh daje upanje, da ima še veliko načrtov in pravih odgovorov na izzive današnjega časa.

    Poročilo videokonference upravnega odbora ženskih zvez Evropske ljudske stranke

    22.10.2020

    31 predstavnic ženskih organizacij, združenih v EPP Women, se je pod vodstvom Doris Pack srečalo na prvi videokonferenčni seji, 30. junija 2020. Predsednica je uvodoma predstavila nove politične ter socialne razmere v Evropi in  v svetu v času epidemije korona virusa. Izpostavila je najbolj pereča področja bivanja in delovanja žensk v času karantene.
    V dvournem srečanju je sledila predstavitev jesenske akademije, ki je predvidena konec oktobra v Lizboni in načrtovanje kongresa v Dablinu konec novembra. V poročilih predstavnic smo slišali o problematiki migracij v Bosni, hudi finančni in politični krizi v Libanonu, o neenakopravnem položaju političark v Belorusiji, nesoglasjih med Srbijo in Kosovom, problemi povečanega nasilja nad ženskami v Nemčiji…
    V Romuniji pa so letos prvič upoštevali ženske kvote na državnozborskih volitvah.
    Videokonferenco smo zaključili v upanju, da se jeseni srečamo v živo na akademiji aki kongresu.
    Nadja Ušaj Pregeljc, predsednica ŽZ NSi

    Taborišče Verdreng – spomin na nesmisel prisilnega dela

    18.09.2020

    Že skoraj 30 let je, kar se vsako leto na kraju trpljenja in poniževanja slovenskih deklet, žena in mater daruje sveta maša. Kraj, ki se danes imenuje Podlesje, se je v letih po II. svetovni vojni, ko je bilo tam taborišče, imenoval Verdreng.

    Vsako leto je po sveti maši tudi program, v katerem spregovori govorec o zaznamovanosti kraja in časa, v katerem je delovalo taborišče za »družbeno koristno delo« v Verdrengu. Letos sta bili govornici poslanka NSi Iva Dimic in bivša taboriščnica Lidija Drobnič. Prav gospa Drobnič najbolj ohranja in pooseblja spomin na kraj, za katerega verjetno ni slišalo dosti Slovencev. Ravno to je v svojem nagovoru izpostavila gospa Iva Dimic – da bo treba narediti vse, da se ta kraj, kamor so bile po koncu vojne, v »svobodnem času«, nasilno odpeljane zavedne Slovenke in v njem doživele najhujše teptanje človekovih pravic in dostojanstva, uvrsti na zemljevid krajev, ki morajo biti v narodovem spominu.

    Gospa Lidija Drobnič, ki bo prihodnje leto praznovala častitljivih 90 let, je natančno in prodorno nanizala dogodke iz časa pred 70 leti, kot se jih še zelo dobro spominja in ki se pravzaprav ne bi smeli zgoditi. Spregovorila je tudi o aktualnem dogajanju v slovenski družbi in vsa prisotne na koncu nagovorila, na ostanejo dobri kristjani in odgovorni državljani.

    Tudi tokrat so se dogodka udeležile članice Ženske zveze NSi, skupaj s predsednico Ženske zveze, Nadjo Ušaj Pregeljc.

    Z besedami do boljšega sveta

    02.07.2020
    Gospe Silva Matos, naša članica iz Ljubljane, je v času karantene pri založbi Družina izdala svojo peto knjigo Izviri vedrine. V njej odstira duhovne utrinke različnih področij medsebojnih odnosov v sedanjem času. V imenu Ženske zveze NSi ji čestitamo in želimo še veliko ustvarjalnih navdihov.
    Za našo spletno stran je zapisala nekaj misli. Vabljeni k branju prispevka Kako z besedami do dobrega v svetu in nove knjige!

     

    Celo drobna kapljica vode odseva čudovito stvarstvo. V lepi besedi odseva človekova duša. V tem skrivnostnem občudovanju je spoznanje, da je življenje, tudi moje življenje, en sam dar. To se me dotakne, ko sprejmem vse, kar je, ko rečem življenju da. Zavem se svoje lastne vloge, da skupaj z drugimi ljudmi lahko prinašam svetlobo v sivino, mrakobo dneva.

    Zavem se tudi svoje majhnosti, a v povezanosti si naberem novih moči. Ko zaprem oči, se pred menoj zvrsti množica dogodkov, ki so me krepili in hkrati ohranjali moje bistvo. Od nekje priplavajo besede, ki so mi jih izrekli in so oblikovale mojo samopodobo. Nekatere so bile težke in sem jih razumela šele mnogo kasneje. Veliko pa je bilo tudi besed, ki so božale dušo in so se vedno znova prebile v ospredje moje zavesti. Kot žarek, ki osvetli hrepenenje po poti, ki je resnično moja. To je bilo hrepenenje po tem, kar sem, predvsem pa po tem, da bi se brez strahu znala obrniti k sočloveku. Globoka želja, iskanje, kako doživeti polnost ljubezni, izkušnjo prijateljstva, vse, kar človeku daje spodbudo, moč, priložnost za rast.

    Ponovno in ponovno se potrjuje fenomen človeškega spomina. Bolečine so pozabljene, če jih le ne neguješ, vedno znova ne kličeš v ospredje. Ostaja predvsem spoznanje, koliko dobrega si bil deležen, čeprav je bila morda takrat dobrota, tudi težka beseda neprijetna, neudobna, celo boleča. Moje srce to sprejema s hvaležnostjo. Posebno dragocene so besede, ki so bile izrečene v pravem trenutku, na način, da so ostale v meni kot smerokaz, ki se ponavlja in ponavlja. Dragocen smerokaz posebno v kritičnem času. Saj nekoč nisi razumel, kaj pomenijo, a so bile preizkušene, pravi blagoslov. Pomagale so, da me je življenje prekalilo.

    Ko je bilo izrečeno tisto, kar mi ni bilo všeč od nekoga, ki me je imel rad, me je včasih pretreslo, a vendarle sem to doživljala kot skrb, ne toliko kot nerazumevanje. Bila pa sem razočarana, ker so mi delali krivico, me brezobzirno ponižali iz zavisti ali sebičnosti. A tudi zaradi dvomov in stisk so se izkristalizirale najgloblje in najbolj bistvene plati moje osebnosti. Bistveno je, da so se z menoj pogovarjali, mi s svojimi zgodbami, svojimi odzivi, besedami dali priložnost, da jemljem iz njihovih spoznanj, njihovega bogastva. Kako lepo se je spomniti pogovorov, ko si se počutil slišanega, ko so te opazili, prisluhnili tvojim občutkom, iskreni pripovedi o sebi. Ko ni bilo treba veliko besed, a so bile besede močne, trdne, svetle.

    Ko me je zelo strog, a pravičen, dober profesor slovenščine potem, ko je prinesel v razred naše proste spise, ki jih je ocenil, povabil naj vstanem in vsemu razredu preberem, kar sem napisala. Ko je opazil moj talent, moje besedno bogastvo, takratni besedni zaklad, ki se je pokazal ob dobrohotni spodbudi, prišel na dan. Profesor mi je namenil iskrene besede, ki so naravnale mojo samopodobo, da se je ne samo utrdila, ampak tudi osvetlila, polepšala mojo Pot.

     

    Silva Matos

    Srečenja Ljubljanskega odbor Ženske zveze

    01.07.2020

    Ljubljanski odbor Ženske zveze je imel v četrtek, 18. junija prijetno predpoletno srečanje v kavarni Švicarije, enega izmed biserov ljubljanskih stavb. V začetku je sicer izgledalo, da se se bomo kar polnoštevilno zbrale, vendar pa smo vse angažirane na tolikih področjih, da je težko vse uskladiti. Pogovor je, od kratke predstavitve zgodovine stavbe Švicarije ali Hotela Tivoli, tekel o aktualnih dogodkih tako v Ljubljani, kot tudi v Sloveniji. Posebej smo se razgovorile o Plečnikovem stadionu, ker nas vse žalosti njegov propad in prepočasna obnova. Mestna svetnica Mojca Sojar je predstavila nekaj vodenih ogledov po Ljubljani, ki jih ponuja Turizem Ljubljana. Svoja mnenja smo povedale tudi o plakatih T-2, ki so nas vse zmotili. Posebej pa nas je razveselil obisk mladega poslanca NSi Andreja Černigoja, ki nam je še dodatno pojasnil dogajanje v slovenski politiki in parlamentu. Želel smo si tudi ogledati prostore Švicarije, ki so odprti za javnost, vendar pa so bili ob koncu našega pogovora žal že zaprti, tako da bo potrebno srečanje še kdaj ponoviti.

    Samo resnica osvobaja

    04.06.2020

    Pred leti sem prvič obiskala Afriko in doživela kulturni šok. Z delegacijo Evropskega parlamenta smo obiskali Mali, ki spada med najrevnejše države na svetu. Mamice z majhnimi otroki so ležale na ulici ob kanalih, polnih smeti in smrdeče brozge. Malo večji otroci so nam sledili in nas prosili za denar. Ko smo si ogledovali skladišče bombaža, nas je obkrožala gruča otrok. Zdel se mi je pravi trenutek, da vzamem iz torbe polno vrečko kemičnih svinčnikov in jih razdelim otrokom. Kakšna napaka! Otroci so se zapodili proti meni in drug drugemu vlekli svinčnike iz rok, nazadnje so se zanje celo stepli. Mene je bilo sram, da sem s svojim nepremišljenim dejanjem povzročila kaos, namesto veselja pa zavist, ki je pripeljala do pretepa. Bilo je še nekaj pretresljivih prizorov na ulici, ko se človek vpraša, ali je to sploh mogoče. Povsod pa skupine umazanih otrok z velikimi radovednimi očmi. Spremljali so nas z iztegnjeno roko in prošnjo za kose obleke. Kakšen absurd – tretja država na svetu po proizvodnji bombaža, pa ljudstvo prosi za oblačila. No, tudi tukaj poznajo bogastvo. Slovesna večerja je bila v predsedniški palači, ki se je vsa bleščala od razkošja, kakršnega nimajo niti najbogatejši evropski vladarji.

    Ko sem se z letalom vračala domov, se nisem mogla načuditi zelenju in svežini moje domovine. Slovenija se je ravno odevala v razkošno spomladansko obleko. Vse je zelenelo in cvetelo, sonce je metalo svoje prijazne žarke na hribe in doline pod nami. Z iskreno hvaležnostjo sem zavzdihnila, kako lepa in bogata je naša dežela. In tudi je, samo premalokrat se tega zavedamo.

    Zakaj takšen spominski uvod? Zato, ker lahko naredimo veliko primerjav in poučnih zaključkov. Ko se je zaradi pandemije skoraj zaustavilo življenje, so se številna podjetja znašla v težavah, čez noč so morali ustaviti proizvodnjo, zapreti hotele, restavracije…. Zdravstveni delavci so imeli polne roke dela in veliko skrbi, nova vlada pa pred seboj velik izziv z nabavo medicinske in zaščitne opreme. Mnogi so garali od jutra do večera, se žrtvovali in iskreno pomagali v tej izredni situaciji. Drugi pa kar naenkrat časa na pretek. Nekateri ga tudi niso znali koristno porabiti niti zase, kaj šele za dobro skupnosti. Pa se je odkrilo, da je bilo tudi nekaj takšnih, ki so to situacijo videli kot priložnost za polnjenje žepov. Ob odkritju sumljivega početja pa se je dvom razširil tudi na tiste, ki so delali iskreno in dobro, sedaj pa so padli v isti talilni lonec. Namesto zahvale, so bili deležni zgražanja. Namesto hvaležnosti zaradi subvencij in posebnih ukrepov, nezadovoljstvo, ker zakon ne more predvideti vseh situacij. Koliko našega denarja se je že v preteklosti zaradi nepoštenih ljudi in koruptivnih poslov steklo iz Slovenije v davčne oaze in je za državo najbrž za vedno izgubljen. Zaradi tega imamo manjše pokojnine in štipendije, slabše opremljene bolnišnice, manj državnih domov za ostarele in še bi lahko naštevali.

    Ni čudno, da so ljudje postali še bolj nezaupljivi do politikov in nenehno iščejo nove rešitelje. Še tisti, ki si prizadevajo delati odgovorno in pošteno, padejo v to vročo godljo, labirint laži, podtikanj in polresnic, ko nihče več ne ve, kaj je laž in kaj resnica. Kdor si upa razkriti sporne prakse, se bo kmalu našel tudi njegov greh, pa čeprav privlečen za lase ali samo fotomontaža, morda le nesramen čivk, da mu bo kmalu žal, zakaj je spregovoril in povedal resnico. Kdor nima za seboj medijske podpore, težko spreminja stvari. Tisti, ki imajo svoje medije, socialna omrežja s svojimi plačanimi aktivisti, imajo močnejše zvočnike, četudi so v službi laži. In ljudje jih bolje slišijo. Večkrat ponovljena laž postane resnica. Nekateri nasedejo iz nevednosti, drugi zato, ker jim takšna »resnica« ustreza.

    Številni ljudje, ki vedo, kaj se dogaja, molčijo ali pa se delajo, da nič ne vedo. Tako je bilo pri gradnji avtocest, kjer se je obračalo veliko denarja, tako naj bi bilo pri nabavah medicinske opreme že v preteklosti. Povsod tam, kjer je veliko državnega denarja, je tudi veliko pristavljenih piskrčkov. Poštenemu človeku je težko verjeti, da pri tem barva piskrčkov sploh ni važna. Ko na glas delijo ljudi na leve in desne, je to le predstava za ljudi, sicer pa se odlično sodeluje. Ko gre za piskrčke, seveda. Čedalje pogosteje se pojavlja vprašanje, kako presekati ta gordijski vozel? Še včeraj je nagajal, danes se pritožuje, ko njemu nagajajo in vračajo drugi. V naši rajski deželi je toliko nezadovoljstva, laži, obtoževanja in metanja vseh v isti koš. Ljudje bi radi mirno živeli, pa se jezijo. Jeza je močno čustvo, ki ljudi deli in ustvarja prostor za skrajnosti. Bivši režim je uspešno naštudiral psihologijo množic, zato je lahko peščica vladala večini. Nekateri še danes črpajo iz tega znanja. In tudi propaganda je bila tako močna, da sploh ni bilo dvoma, da smo mi najboljši na svetu. Potem pa najboljša država z najboljšim režimom in najboljšimi politiki bankrotira in gre na smetišče zgodovine.

    Vladavina prava, svoboda govora in poštenost so bistvene kategorije za ohranitev demokracije in samostojne države. Osveščeni državljani, ki se ne bojijo na glas povedati resnice in si upajo za te vrednote tudi izpostaviti, lahko stvari spreminjajo. To velja za tiste, ki volijo levico, desnico ali sredino ali pa na volitve sploh ne hodijo. Ko bo poštenost spet pomembna kategorija pri izbiri voditeljev, se bodo stvari same od sebe spreminjale. Dokler pa je najpomembnejše merilo to, da je naš ali da je do sedaj veliko naredil, četudi na nepošten način, pa se bomo vrteli v začaranem krogu.

    Slovenci nismo razdeljen narod, pač pa nas nenehno delijo tisti, ki imajo od tega koristi. Smo ljudje, ki imamo samo različne poglede na svet. Duh resnice pa nas osvobaja in spreminja stvari na bolje. Kje so ljudje, ki ga slišijo in so ga pripravljeni deliti z narodom?

     

    Imenje, 1. junija 2020                                                                                           Ljudmila Novak,

    evropska poslanka

    Delo v kabinetu ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca

    20.05.2020

    Ob nastopu nove 14. slovenske Vlade ter razglasitvi ministrov iz vrst NSi sem prejela povabilo za delo v kabinetu Ministra za infrastrukturo. Po primopredaji poslov v sredini meseca marca smo na ministrstvu zavihali rokave in pričeli delati. Delo je zaradi trenutnih razmer v luči virusa izredno intenzivno in zahteva človeka, ki je delu predan vsakodnevno. V kabinetu ministra opravljam delo na področju odnosov z javnostmi ministra in sem tudi del ekipe odnosi z javnostmi ministrstva. Mentor, ki me vsakodnevno usposablja za čimbolj strokovni kader na področju odnosov z javnostmi je legenda slovenske nacionalne ter komercialne televizije, nekdanji voditelj oddaje Dnevnik, urednik informativnega programa na POP TV in trenutni vodja odnosov z javnostmi Boštjan Lajovic. Menim, da si boljšega mentorja ne bi morala niti zamisliti. Opravljam tudi delo koordinatorja med ministrstvom in stranko. Upam, da bom s svojim delom veliko doprinesla tako ministru kot tudi naši stranki.

    Kdo so ženske v kabinetu Janeza Ciglerja Kralja, ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti?

    20.05.2020

    Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je v svojem kabinetu zbral pester nabor predstavnic nežnejšega spola z različnih koncev Slovenije.

    Mateja Ribič, državna sekretarka
    Mateja prihaja z Dolenjske, kjer je bila preteklih sedem let direktorica doma starejših občanov v Trebnjem. Je diplomirana pravnica, ministra Ciglerja pa je spoznala na Javnem skladu za kadre in štipendije, kjer sta bila sodelavca. Kot državna sekretarka se zlasti ukvarja z delovnimi razmerji ter pravicami iz dela, trgom dela ter zaposlovanjem, enakimi možnostmi in kohezijsko politiko. Med prostim časom s krajšimi izleti rada raziskuje Slovenijo in sosednjo Italijo, uživa v dobri hrani, dopust pa najraje preživlja v hribih.

    Mojca Erjavec
    , vodja kabineta ministra
    Mojca je Korošica, ki je petnajst let živela v Bruslju in delala za Evropsko unijo. Je diplomirana profesorica angleščine in nemščine ter magistra evropskih študij. V kabinetu skrbi za vodenje, organizacijo in strateško komunikacijo. Morda se je spomnite tudi z evropskih ali državnozborskih volitev, kjer je kandidirala za poslanko. Sicer pa rada kuha in peče, je navdušena plavalka in ljubiteljica živali, zlasti mačk.

    Dr. Alenka Šverc
    , svetovalka ministru
    Dr. Alenko Šverc poznamo kot zapriseženo Mariborčanko, ki je v svoji dolgoletni karieri nanizala že številne uspehe. Doktorica teologije s Papeške univerze v Rimu je predavala na ljubljanski teološki fakulteti. Kot državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo je v letih 2004-2008 prispevala k uresničevanju izobraževalne politike NSi. Veliko truda je vložila v razvoj medgeneracijskega centra Antona Martina Slomška v Mariboru, vzorni primer medgeneracijske solidarnosti za vso Evropo. V kabinetu skrbi za finančna vprašanja ter evropske in splošne zadeve.
    Maruška Pleničar, predstavnica ministra za stike z javnostjo
    Maruška je diplomirana kulturologinja s Fakultete za družbene vede. Delovne izkušnje si je pridobivala v številnih medijih in z organizacijo dogodkov. Tri leta je na Hitradiu center in Rock radiu vodila marketinški oddelek in načrtovala oglaševalske kampanje. V kabinetu skrbi za javno podobo ministra, kar zlasti pomeni skrb za družbene medije. Maruška tudi rada kuha in se druži s prijatelji. Med prostim časom uživa na morju ali pa potuje povsod po svetu.