–

Zakaj bomo v NSi na referendumu o zakonu
o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke v umetnosti
glasovali PROTI?

Pokojnina ne sme biti privilegij, ampak mora biti odraz tega, koliko let je nekdo delal in koliko prispevkov za pokojnino je vplačal. Dodatki izbrancem uničujejo zaupanje v pokojninski sistem in ustvarjajo nepravičnost. Potrebujemo višje pokojnine za vse, ne le za peščico!

Umetniki in kulturniki, ki dosežejo posebne uspehe, že prejemajo finančne nagrade. In prav je tako! Dvojno nagrajevanje s pokojninskimi dodatki za že nagrajene dosežke bi bilo torej nepravično.

Širi se seznam priznanj in nagrad, ki omogočajo pokojninski dodatek. Še več denarja vseh nas bo torej šlo za izbrance in privilegirance. Dodatki se bodo podeljevali brez pravega nadzora, saj pristojnosti ne bo imela vlada, ampak ministrstvo za kulturo.

Pomembni poudarki

Kako umetnik pride do izjemne pokojnine?
Zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge, iz leta 1974 je določal izjemno pokojnino tistim, »ki so s svojimi ustvarjalnim delom dosegli izjemne uspehe oziroma njihova dela predstavljajo vrhunske stvaritve na teh področjih.«  Ta zakon je najprej določal možnost izjemnih pokojnin za zasluge na področju revolucionarne, politične, znanstvene, kulturne ali druge družbene dejavnosti. Od leta 1990 se izjemna pokojnina podeli samo še za znanstvene in kulturne dosežke.

Po zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je na predlog vlade Roberta Goloba sprejel Državni zbor, je upokojeni umetnik do dodatka k pokojnini upravičen, če prejme Prešernovo nagrado za življenjsko delo ali pa nagrado Prešernovega sklada in še eno nacionalno ali mednarodno priznanje. V prvem primeru je predviden 100-odstotni dodatek, v drugem 50-odstotni dodatek.
Novi zakon v denarnih zneskih
Hiter preračun pokaže, kaj sprememba pomeni za državni proračun, ki ga polnimo državljani. Za tiste, ki bi dobili dodatek v višini 100 odstotkov osnovne pokojnine, bi to pomenilo približno 1500 evrov, za prejemnike iz druge kategorije pa približno 750 evrov mesečnega dodatka. Maksimalni dohodek iz pokojnine in dodatka, ki bi ga lahko prejel nagrajenec Prešernove nagrade za življenjsko delo, bi leta 2025 znašal tudi 3000 evrov mesečno.
Nabor nagrad večji, nekatera področja izvzeta

Spornih je več vidikov te spremembe. Novi zakon določa 23 različnih kulturniških priznanj, ki so podlaga za to, da posameznik prejme izjemno pokojnino. Po našem mnenju bi bila veliko primerneje, če bi izjemno kulturno pokojnino podelili le dobitnikom Prešernove nagrade za življenjsko delo. Čeprav je seznam nagrad daljši, pa so nekatera področja kulture izvzeta.

Doslej je o izjemnih pokojninah odločala vlada, po novi ureditvi bo to storilo ministrstvo za kulturo z odločbo. Torej podeljevanje postaja avtomatizem. Strinjamo se, da mora biti država pozorna do vrhunskih slovenskih ustvarjalcev na področju umetnosti. Ti so, tako kot športniki, nemalokrat tudi pomembni ambasadorji naše države. Mora pa zakon zagotavljati poštena, pravična in pregledna merila.

 
Kako se nagrajuje ljubiteljska kultura?
Slovenska kultura je zakladnica slovenskega naroda. Brez kulture in jezika kot jedra njene identitete danes ne bi imeli samostojne države. Naša kulturna politika mora biti zavezana svobodi izražanja ter omogočati dostop do raznolike kulturne ponudbe najširši javnosti. V ta namen je potrebna uravnotežena skrb za osrednje kulturne ustanove in decentralizirano mrežo gledališč, knjižnic, arhivov, galerij, muzejev in drugih ustanov po vsej državi. Izrednega pomena je tudi podpora ljubiteljski kulturni dejavnosti, saj ima ta v lokalnih okoljih pomembno vlogo za razvoj in kakovost življenja posameznika ter znatno pripomore h gradnji občinstva. Tej kulturi se lahko priključi vsak in vsak se lahko z njo poistoveti.
Vsi upokojenci si zaslužijo višje pokojnine
Višina pokojnine bi morala biti odraz vplačanih prispevkov v pokojninsko blagajno v delovno aktivnih letih. Sicer nastaja vtis, da prispevkov ni treba plačevati. Treba je poudariti, da gre pri dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti za prejemnike, ki niso vplačevali prispevkov v pokojninski sistem. V luči sprejemanja nove pokojninske reforme se s takim zakonom še dodatno ruši in spodkopava zaupanje v pokojninski sistem, in to v obdobju, ko je revščini izpostavljenih čedalje več upokojencev. V Sindikatu upokojencev Slovenije so ob koncu lanskega leta navedli, da več kot 300.000 upokojenk in upokojencev prejema manj kot 900 evrov pokojnine, medtem ko je prag tveganja revščine 903 evre.
Prioritete
Z vidika velike izpostavljenosti upokojencev revščini težko razumemo, da se je vlada Roberta Goloba najprej lotila urejanja dodatkov k umetniškimi pokojninam. Kaj pa vsi ostali, pravzaprav večina, ki prejema mizerne pokojnine, in to po 40 letih dela in vplačevanja prispevkov? Razočarani smo, ker iz obrisov vladne pokojninske »reforme« ni razbrati, da bi se dohodki ne obstoječih in ne prihodnjih upokojencev kaj zvišali. Sami smo nedavno predlagali, da bi si upokojenci, ki še zmorejo delati, dohodek lahko izboljšali tako, da bi tudi po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino ostali na trgu dela. Ob plači bi prejemali celotno pokojnino, ne le dela pokojnine, kot to velja sedaj. Od plače bi še naprej odvajali prispevke, s čimer bi se polnila pokojninska blagajna. Hkrati bi na ta način pripomogli k zapolnjevanju kadrovskih vrzeli na trgu dela, poskrbeli za vključenost starejših v družbo in medgeneracijski prenos znanja.

Zakaj na referendum?

Razlogov za to, da oddate glas na referendumu v nedeljo, 11. maja, je veliko.

V NSi smo prepričani, da je treba uveljavitev zakona o dodatku k pokojnini za posebne umetniške dosežke PREPREČITI.

Glasovali bomo PROTI uveljavitvi zakona.

Udeležba na referendumu je odgovorna in državotvorna poteza, možnost državljanskega odločanja na voliščih pa pomemben steber demokratične države.