Archives

Vsi lahko prispevamo k spravi za žrtve povojnih pobojev, tako da o tem govorimo ali da za njih molimo,« je na spominski slovesnosti v Ferdrengu, ki je potekala to nedeljo, 8. septembra, zbrane nagovoril zgodovinar dr. Renato Podberšič. Navezal se je na svetopisemske besede in poudaril, da ne smemo biti gluhi in se sprenevedati, kajti narod, ki svoje zgodovine ne pozna in je ne prizna beži v propad.

Spominskega dogodka – 75-letnice ustanovitve ženskega taborišča so se udeležile tudi članice in prijateljice Ženske zveze Nove Slovenije ter se v misli in molitvi spomnile vseh trpečih, posebno misel so namenile pokojni Lidiji Drobnič, ustanoviteljici ŽZ NSi, ki je bila v tem ženskem delovnem taborišču zaprta. Po opravljeni maši, ki jo je na prostoru preizkušenih daroval kočevski župnik, jih je avtobus odpeljal na kosilo, nato pa še v Novo Štifto, kjer jih je pozdravil pater Marjan Cvitak. Predstavil jim je zgodbe o cerkvi Marije Vnebovzete, svetih štengah, lipah, orglah ter jih postregel s popoldansko kavo.

Tradicionalno romanje Ženske zveze NSi so tudi letos zaznamovala nova poznanstva, spontana razmišljanja, molitev, pesem ter se bodo ponovila ponovno prihodnje leto.

Na desetem rednem kongresu Ženske zveze Nove Slovenije v je petdeset delegatk iz celotne Slovenije izvolilo novo vodstvo in prisluhnilo dvema okroglima mizama s tematikami žensk v političnem življenju. Predsednica Ženske zveze NSi je ponovno postala Karolina Korenčan. Osrednja gostja kongresa in prvega, za javnost odprtega dela, je bila podpredsednica Evropske komisije, hrvaška komisarka Dubravka Šuica, odgovorna za področji demokracije in demografije.

Dubravka Šuica je v pogovoru z namestnico predsednika Sveta NSi Mojco Erjavec izpostavila potrebo po zagotavljanju možnosti vključevanja žensk v javno, politično in družbeno sfero ter trg dela. Svojo dolgoletno kariero političarke na različnih ravneh dolguje vztrajnosti in notranjemu boju, ki ga je poudarila kot pomembnega za dosego ciljev. Podpornica ženskih kvot je vse udeleženke spodbudila, naj se udejstvujejo v javnem in političnem življenju v svoji okolici, saj samo tako lahko zagotovimo odraz družbenih razmer v upravljanju. V času svojega mandata je vodila projekt dialoga z državljani Konferenca o prihodnosti Evrope, kjer je v strukturiranih pogovorih sodelovalo več tisoč evropskih državljanov. Edinstvenost tovrstnih izmenjav je, da so njihovi predlogi našli pot v delovni in zakonodajni program Evropske komisije, primer je področje duševnega zdravja. Najbolj ponosna je Šuica na zbirko štiridesetih ukrepov s področja demografije, zbranih v knjižici, ki jo je predsednica Evropske komisije predstavila in priporočila v uporabo vladam EU za tega reševanje perečega področja. V prihodnje si Hrvatica želi ohraniti pomen vprašanj demografije kot prioritete, tudi kot z ustanovitvijo posebnega organa za spremljanje razmer na evropski ravni. Pomen slednjega je izpostavila tudi Jasmina OpecVöröš, državna svetnica in obiskovalka ter nekdanja namestnica direktorja ukinjenega slovenskega Urada za demografijo.

Podpredsednica stranke in poslanka Vida Čadonič Špelič, poslanka Iva Dimic in poslanka v Evropskem parlamentu Ljudmila Novak so v že zaprtem delu kongresa svoje poglede na vlogo in položaj žensk pri nas delile v drugi razpravi pod moderatorstvom Julije Humar, sodelavke poslanske skupine NSi v DZ. Strinjale so se, da se ženske soočajo z izzivi in ovirami, ki jih premagujejo tako pri zaposlovanju, v javnem življenju kot svojih družinah. Več ukrepov za lajšanje združljivosti poklicnega in zasebnega življenja je na pobudo ministra za delo, družino in socialne zadeve Janeza Ciglerja Kralja iz NSi sprejela tudi prejšnja vlada. Ostaja pa še veliko dela in možnosti za izboljšave.

Prispevek žensk k demokratičnemu razvoju je neprecenljiv, so se strinjale vse govorke, delegatke in gostje. V kongresni izjavi so poudarili, da je vključevanje žensk ključno za trajnostno demokracijo in družbeni napredek v Sloveniji in Evropski uniji. Ženska zveza NSi podpira vključitev kandidatk različnih starosti in stanov na listo kandidatov NSi za Evropski parlament in v ostalih oblikah soodločanja v družbi. Svoj prispevek h krepitvi vloge žensk v družbenem življenju bo v naslednjih dveh letih prineslo tudi novo izvoljeno vodstvo Ženske zveze NSi.

Izvoljene so bile:

Karolina KORENČAN, predsednica Ženske zveze NSi

Mojca ERJAVEC, podpredsednica

Maria Ivana TEKAVEC, podpredsednica za Slovence po svetu

Upravni odbor: Irena BELE, Orjana CURK, Nives ČONČ, Irena DOLENC, Veronika JUVAN, Nadja PROSEN VERBIČ, Mojca SOJAR, Mojca STOSCHITZKY

Nadzorni odbor: Vlasta SAGADIN, Ljudmila ČIBEJ BOLTAR, Julija HUMAR

Norveška je še do nedavnega veljala za »zeleni« vzor ostalim državam. S svojimi bogatimi subvencijami je stimulirala prehod z vozil z motorji na notranje izgorevanje na električna vozila in tako ustvarila enega najuspešnejših trgov za avtomobile na baterijski pogon. V letošnjem letu je bilo kar 96 odstotkov nakupov novih osebnih avtomobilov električnih vozil ali hibridov. Teslin Model Y je postal najbolje prodajano vozilo v zgodovini Norveške. Prehitel je celo Volkswagnovega kultnega Hrošča letnik 1969. A prehod v »zeleno prihodnost« ne poteka brez težav.

Prehod na električne avtomobile so Norvežani spodbudili z davčnimi odpustki, ki jih želijo danes ukiniti. Norveški vozniki električnih vozil so bili deležni izjemnih spodbud. Za razliko od ostalih voznikov jim ni bilo potrebno plačevati cestnin, parkirnin, prav tako so lahko brezplačno koristili prevoze s trajekti. Za nameček pri nakupu električnih avtomobilov ni bilo potrebno plačati davka na dodano vrednost, niti uvoznih dajatev, ki so v Norveški tradicionalno visoke.

Omenjene spodbude so posledično ustvarile občuten proračunski primanjkljaj. Že tako zanemarljiv globalni delež izpustov toplogrednih plinov se je še dodatno zmanjšal, na drugi strani pa so davčni odpustki in subvencije samo v preteklem letu ustvarile štiri milijardno luknjo v proračunu. Po drugi strani prehod na električne avtomobile ne rešuje vseh prometnih težav, s katerimi se soočajo.

Vozniki pa se soočajo še z enim hudim problemom – z nezanesljivo mrežo polnilnic za električne avtomobile. Ta še ni zadostno razvita, da bi omogočala brezskrbno mobilnost, kot je to mogoče z vozili z motorji na notranje izgorevanje. Vozniki se pogosto znajdejo v čakalnici, še posebej takrat, ko je povpraševanje po električni energiji največje. Pojavlja se tudi težava s plačilnimi metodami. Kot pojasnjuje Braadland, morajo imeti vozniki električnih vozil naloženih 10 do 15 različnih aplikacij za plačevanje polnjenja baterij.

Norveške oblasti pa že razmišljajo o novem ambicioznem cilju, in sicer zmanjšanju števila vozil na cestah in spodbujanju državljanov, da se na pot raje podajo peš, s kolesom ali avtobusom. Kako pa narediti hojo in javni prevoz bolj privlačen? Tako da podražiš nakup električnih vozil, še najlažje z ukinitvijo davčnih in finančnih spodbud.

Povzeto po S-ITS

V zadnjih dneh nemo opazujemo prizadevanja zagovornikov evtanazije, ki pod okriljem Društva Srebrna nit zbirajo podpise za vložitev Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Brez strokovnih argumentov in ob izrecnem nasprotovanju Komisije RS za medicinsko etiko, Slovenskega zdravniškega društva, Odbora za pravno etična vprašanja pri Zdravniški zbornici Slovenije se zdi, da manjšina skuša uzakoniti novo človekovo pravico, pravico do evtanazije. Postavlja se vprašanje: kakšni so pravi razlogi zanjo? Lahko dobesedno čez noč, brez široke javne razprave in strokovne javnosti, spremenimo zakonodajo in nekaj, kar je stoletja veljalo za umor in za kaznivo dejanje, spremenimo v sprejemljivo in dovoljeno?

Naj spomnim, da v Sloveniji evtanazija ali pomoč pri evtanaziji (ali prostovoljnem končanju življenja) pomeni kaznivo dejanje. Da Resolucija Sveta Evrope poziva države članice, da uzakonitvi evtanazije nasprotujejo, saj izkušnje držav, kjer je ta postopek uzakonjen, kažejo na številne zlorabe in strah starejših obolelih, da se bodo morali posloviti: na Nizozemskem je proti svoji volji evtanaziranih (podatki so preverljivi) 20 % oseb, največ pred poletnimi dopusti.

Res je, da oskrba na smrt bolnih v zadnjem obdobju njihovega življenja pomeni veliko finančno breme javnega zdravstva in da je evtanazija najpreprostejši in najcenejši način reševanja problema hudo bolnih. In tukaj je srčika problema razvajene moderne družbe, ki starejše, bolne in invalide vedno bolj potiska na rob družbe. Postajajo odveč in veliko stanejo. Kot je pred časom izjavil nekdanji profesor na Filozofski fakulteti in politični komentator levice Igor Pribac: “Evtanazija je bistveno cenejša od stroškov večine bolnikov v bolnišnicah ob koncu njihovega življenja.” Po drugi strani pa skrb za dolgotrajno oskrbo ni več prioritetna naloga (mimogrede, sedanja vlada je razveljavila prejšnji Zakon o dolgotrajni oskrbi, ker naj ne bi imel zagotovljene celotne finančne konstrukcije. Sedanji minister za solidarno prihodnost glede novega zakona še pred enim mesecem ni vedel povedati niti enega podatka o virih zagotovljenih sredstev, danes pa vidimo, da bo vlada tudi za ta namen uvedla dodatni prispevek vseh, tudi upokojencev). Če bi zagotovili sredstva in pogoje za paliativno oskrbo (dejavnost hospica tudi za pomoč na domu), potem bi lahko rekli, da smo humana družba, sočutna in solidarnostna do najšibkejših. Medicina je danes tako napredovala, da lahko lajša zadnje trenutke bolnih, izjemno redki so primeri, ko kljub zdravilom bolniki trpijo neznosne bolečine.

Danes je umreti težje kot kadarkoli prej, ko se je človek poslovil doma. Smrt je imela človeški, moralni in družbeni smisel. Bila je del življenja. Danes se o zadnji uri ne želimo pogovarjati, postala je tabu. Se pa z neznosno lahkostjo pogovarjamo o pomoči pri samomoru. Predlagatelji odpirajo Pandorino skrinjico neskončnih zlorab in ne želijo prisluhniti argumentom stroke, ki med drugim opozarja tudi na to, da je ocena stopnje trpljenja povsem subjektivna zadeva, ki jo je nemogoče definirati “na splošno”.

Takšen zakon o temeljni vrednosti človekovega življenja bi bistveno spodkopal in zamajal temeljna humanistična, etična, filozofska in verska načela. Človek se igra boga in si tlakuje pot v samouničenje. Življenje ni več sveto in nedotakljivo. Ta korak odpira pot v celo spiralo zlorab in postavlja pod vprašaj Hipokratovo prisego kot zavezo zdravnikov službi življenja in njihovemu ugovoru vesti ter zavaja javno mnenje s poenostavljenimi vprašanji. Uvajanje evtanazije odpira široka vprašanja, ki bodo vplivala na celotni družbeni odnos do zadnje človekove svetosti in do same starosti. Onemogli bolniki bodo čutili svojo nemoč kot breme, kot tihi pritisk javnega mnenja, tudi mladi z vse pogostejšimi depresijami bodo še laže posegali po samomoru, saj bo javnost videla v teh ravnanjih pogumno dejanje.

Namesto da bi vlagali vse napore za lajšanje trpljenja starostnikov z novimi možnostmi oskrbe v prijaznem okolju, družba išče nevarne rešitve, ki spodbujajo k samousmrtitvi. Padli smo v vrtince degeneracije in razkroja tisočletnih vrednot, ki so ustvarile najvišjo civilizacijo, ki je iskala smisel življenja in smrti. Zdaj osvobojeni človek jemlje življenje in smrt v svoje roke, kakšen pa postaja svet, pa vsak dan vidimo od blizu.

Res je žalostno, da smo Slovenci v obdobju zadnjega leta zabredli v nesluteno brezno; izumljamo nove in nove človekove pravice. Zahtevamo človekovo pravico do splava, pravico do posvojitve otrok v istospolne zakonske zveze ali partnerske skupnosti. Zahtevamo človekovo pravico do evtanazije. Sledila bo nedvomno tudi zahteva za pravico do spremembe spola brez strokovnega mnenja ali soglasja staršev mladoletnikov, na stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Za nekatere je to napredek človeštva, za druge začetek konca zahodne civilizacije.

Mojca Stoschitzky

Ženski odmevi – april 2023

Novičnik Zveze Seniorjev NSi -_7. številka

Kongres Ženske zveze je bil 6. novembra 2021. Bil je  nekaj posebnega: digitalen zaradi covid-19 razmer, prazničen ob 20-letnici Ženske zveze, volilni po novem statutu. Izvoljen je bil nov Upravni in nadzorni odbor in novo vodstvo ženske zveze: predsednica Karolina Korenčan, namestnica Marija Rogar.

Slogan »Digitalizacija. Ženske. Izzivi.« se je v polnosti uresničeval tudi to leto, saj smo večino naših dejavnosti preselile na splet. Digitalizacija  odpira vrata v neslutene dimenzije. Tako smo s pomočjo spleta izvedle 5 rednih sej, eno pa v živo. Ugotovile smo, da smo ženske rade z eno nogo doma, hkrati pa rade aktivno sodelujemo tudi v javnem življenju. Na srečanjih s pomočjo spleta se nas zbere več in smo tega zelo vesele. Seveda pa ostaja želja, da se srečujemo tudi v živo, saj tako pogovor lažje steče in se mnenja hitreje izmenjujejo.

V tem letu smo objavljale dogodke na FB profilu in na naši spletni strani. Aktivno smo sodelovale v Krščanskem demokratu, kjer smo objavile najpomembnejše novice.

• S pomočjo spleta je Ženska zveza NSi imela   novembra konstitutivno sejo na daljavo. Potrjene so bile članice upravnega odbora: Orjana Curk, Nives Čonč, Irena Dolenc, Mojca Erjavec, Petra Kos, Marija Lavtar, Mojca Sojar in Mojca Stoschitzky. Potrjene so bile tudi članice nadzornega odbora: Predsednica  Ivanka Učakar, članici Ljudmila Čibej Boltar, Simona Kosi. Veliko časa smo namenile pogovoru o dejavnostih Ženske zveze v prihodnjem mandatu. Dogovorile smo se za projektno delo, kar pomeni, da smo si delo razdelile, in to je obrodilo obilo sadu.
• Že v novembru je pod okriljem ženske zveze RO ŽZ NSi Severna Primorska, v organizaciji Orjane Curk, bil pogovorni večer. Tema pogovora je bila digitalizacija, njene prednosti in pasti. Gosta sta bila minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Adrijanič in terapevt za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti Miha Kramli.
• Ženska zveza je organizirala predpraznično srečanje s pomočjo spleta. Lojze Peterle je na orglice zaigral praznično pesem, Marija Rogar je predstavila dve deklamaciji, ki sta pomagali pričarati praznični čas. Evropska poslanka,  Ljudmila Novak, je predstavila zadnja dogajanja v evropskem parlamentu, ki se dotikajo položaja in dela žensk. Sledil je kratek skeč, ki sta ga pripravila zakonca Simona in Matjaž Kosi. Mojca Sojar je, za lepše in bogatejše praznike, pripravila slikovno predstavitev priprave praznične mize. Karolina je na koncu prebrala praznično voščilo takratne predsednice Ženske zveze EPP, Doris Pack.
• Pogovorne večere regijskih odborov ženske zveze NSi sta vodili predsednica Ženske zveze Karolina Korenčan in koordinatorka regijskih odborov Veronika Juvan. Rdeča nit pogovorov so bile volitve v državni zbor. Srečeval sta se po dva odbora na enkrat in tako smo se med seboj bolje spoznale.
• Marca je v Dolenjskih toplicah potekalo dvodnevno srečanje ŽZ, ki je bilo namenjeno podpori delovanja žensk v politiki in družbi. Na predavanjih je tekla beseda o sodelovanju, političnih veščinah ter kodeksu oblačenja in ličenja. Za organizacijo srečanja je bila zadolžena Mojca Sojar.
• V okviru regijskega odbora Ženske zveze Severna Primorska v občini Nova Gorica je marca potekal delavnica na temo Komunikacija: ključni dejavnik za uspeh. Gostji večera, ki ga je modelirala takratna predsednica RO Ženske zveze Severna Primorska Tjaša Bandelj, sta bili predavateljica dr. Andreja Poljanec, spec. zakonske in družinske terapije ter ga. Tadeja Šuštar Zalar, bivša poslanka NSi v DZ. Večerni program so popestrili mladi glasbeniki iz Goriškega. Tema pogovornega večera je bila, kako kakovostni odnosi, tako zasebni kot poslovni, v veliki meri vplivajo na osebno srečo in zadovoljstvo, po katerem vsi hrepenimo.
• Materinski in očetovski dan smo v ŽZ praznovali na video povezavi v družbi priznanih floristov Sabine Šegula in Petra Ribiča. Večeru z naslovom Ustvarjamo s cvetjem so se poleg številnih članic pridružili tudi moški predstavniki. Srečanje je organizirla bivša predsednica ženske zveze NSI Nadja Ušaj.
• V času pred volitvami smo organizirale spletno srečanje s kandidatkami za državnozborske volitve. Organizatorka srečanja je bila Mojca Erjavec. 35 pogumnih žensk, ki so se odločile, da se podajo na politično pot in dajo svoje ime na razpolago stranki Nova Slovenija. Čestitke vsem skupaj, še posebej pa čestitamo izvoljenima poslankama Ivi Dimic in Vidi Čadovnič Špelič.
• Ustanovljen je bil uredniški odbor pri Ženski zvezi v sestavi Irena Dolenc, Mojca Erjavec in Karolina Korenčan, lektorica Ivanka Ulčakar, zlaganje in oblikovanje smo zaupale Barbari Mikulič. Sodelovali sta tudi Maja Šturbej in Klementina. Do sedaj so izšle 3 številke glasila z naslovom Ženski odmevi. Prva v januarju, druga marca pred  državnozborskimi volitvami, ko smo pripravile posebno izdajo Ženskih odmevov, ki je bila namenjena predstavitvi kandidatk Nove Slovenije za državnozborske volitve. V tretji številki smo pripravile povzetek vseh dogajanj do sedaj.
• S pomočjo spleta smo organizirale molitev za mir v sveti še posebej v Ukrajini in še eno molitev pred volitvami.
• Marija Lavtar, članica UO ŽZ je vsako leto, tudi to leto po dveh letih premora zaradi corone, organizirala tradicionalno romanje  v Glinje na Koroško, kjer na nedeljo med binkoštmi in vnebohodom praznujejo brodarski praznik.
• Junija je bil na Škofijski gimnaziji Vipava, v okviru Regijskega odbora Ženske zveze NSi Severna Primorska organiziran, v organizaciji Orjane  Curk,   pogovorni večer na temo zlorabe in nasilje – cerkvenopravni in terapevtski vidik. Gosta sta bila prof. dr. Tanja Repič Slavič in Msgr. dr. Andrej Saje, novomeški škof. Odstirala sta zastrto temo našega vsakdanja življenja, ki je prevečkrat prekrita, o kateri premalo in težko govorimo.
• Članice Regijskega odbora Idrijsko-Cerkljansko pod vodstvom Marija Burnik so nas povabile na obisk v Idrijo ob začetku 40. Festivala idrijske čipke. Začele smo s sestankom, kjer so bile predstavljene aktualne teme, pomembne za delovanje žensk v politiki, predstavljeni problemi s katerimi se srečujejo na Idrijsko – Cerkljanskem območju. Sestanku in kasnejšem ogledu mesta Idrija sta se pridružila tudi predsednik občinskega odbora NSi Idrija Franc Medic in  Ivan Skrt z ženo Ivico. Poskrbljeno je bilo tudi za lačne želodčke, saj Idrija slovi tudi s kulinaričnimi dobrotami in ena od njih je gotovo bakalca z idrijskimi žlikrofi. Sledil je ogled letne razstave idrijskih čipk otrok in mladih, ki se učijo klekljati v Čipkarski šoli Idrija. Z ogledom cerkve Svete Trojice se je zaključil dan obiska RO Ženske zveze Idrijsko-Cerkljansko.
• Ženska zveza je skupaj z z Zvezo seniorjev organizirala praznovanje ob dnevu zastave, ki ga praznujemo 7. Aprila. Obeležujemo spomin na razobešanje prve slovenske narodne zastave, ki je zaplapolala na stavbi gostilne Zlata zvezda na Wolfovi ulici v Ljubljani. Slovenska zastava predstavlja simbol slovenstva in je bila v svoji sedanji obliki, torej kot tribarvnica z dodanim grbom Slovenije, sprejeta z  junija 1991. Organizacijo s strani ženske zveze je prevzela Marija Rogar.
• Julija je ženska zveza pripravila izjavo za javnost ob odločitvi Ustavnega sodišča Republike Slovenije, da ureditev, ki istospolnim partnerjem ne omogoča sklenitve zakonske zveze in posvojitve otrok, ni v skladu z ustavo.

1. Obžaluje odločitev in vsebinsko argumentacijo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, da ureditev, ki istospolnim partnerjem ne omogoča sklenitve zakonske zveze in posvojitve otrok, ni v skladu z ustavo.
2. Poudarja, da je zakonska zveza med moškim in žensko z dobrim razlogom pod posebnim varstvom države. V ŽZ N.Si zavračamo vsakršne poskuse njene relativizacije.
3. Ponovno poudarja, da v ŽZ N.Si zagovarjamo ureditev pravice do posvojitve otrok, ki to možnost daje zvezi med moškim in žensko. Istočasno pa vsakomur priznavamo pravico do izbire svojega načina življenja in življenjske skupnosti.
4. Verjame, da so materinstvo, očetovstvo, otroci in mladina temelji zdrave družbe in da družine zagotavljajo prihodnost naroda in družbe, zato jih je država dolžna podpirati.
5. Poudarja, da družina raste iz zveze med možem in ženo. Mlade je zato potrebno že skozi celoten izobraževalni sistem usposabljati in pripravljati, da bodo to življenjsko poslanstvo lahko živeli bolj polno, živo, ljubeče in uspešno.

• Orjana Curk je zadolžena za sodelovanje s članicami NSi v tujini. S članicami iz Argentine se občasno srečamo s pomočjo spleta, redno pa sodelujemo s  podpredsednico Marijo Ivano Tekavec.
• Junija je bil Kongres EPP Women v Dublinu, ki se ga je udeležila Karolina Korenčan. Pogovori in predavanja so potekala predvsem na temo vključevanja žensk v politično delovanje v različnih deželah. Na tem kongresu je bilo izvoljeno novo vodstvo EPP Women. Nova Predsednica je Rozalia Ibolya Biro iz Romunije.
• Drugo nedeljo v septembru smo se članice Ženske zveze NSi udeležile spominske slovesnosti v Ferdrengu danes Podlesje, kjer je bilo po 2. svetovni vojni žensko delovno taborišče za politične zapornice. Tam je bila kot 16 letno dekle zaprta naša pokojna članica Lidija Drobnič. Po darovani sveti maši je potekal kulturni program, v katerem je dve pesmi prebrala  Ivanka Učakar.  Svoj pogled na zgodovino in povojna taborišča in grobišča po Sloveniji je povzela dr. Helena Jaklitsch in zaključila svoj govor z besedami:  naša naloga je,  da vztrajamo, »ker nam je mar za resnico, pravico in za naš narod. Ker nam je mar za našo Slovenijo in njene ljudi.«, da se to v Sloveniji več ne zgodi. Za organizacijo je bila zadolžena Erika Cerar.
• Predstavnice ŽZ smo se aktivno vključile v priprave na državnozborske volitve, bodisi kot kandidatke bodisi kot udeleženke v kampanji. Ženska zveza spodbuja vse ženske, ne glede na starost, izobrazbo ali poklic, da se odločijo sodelovati na lokalnih volitvah kot kandidatke na listah za občinske oziroma mestne svete. Več žensk na listah pomeni možnost izvolitve za več predstavnic ter posledično večjo možnost delovanja v družbi.

S tem zaključujem poročilo o delovanju ženske zveze pri NSi v letu 2022. Vidite,  smo aktivne in zagnane,  ne zmanjka nam idej in volje za delo.

Drage sodelavke, ob tej priložnosti se vam javno zahvaljujem za vse vloženo delo, tako v okviru ženske zveze, kot v okviru in za dobrobit naše stranke Nove Slovenije krščanskih demokratov.

Januarja vas vabim na kongres ženske zveze, da se skupaj srečamo in poveselimo.

Ostanimo delavne, poštene, vesele in držimo skupaj. Delajmo tako naprej, vse v dobrobit članic in članov, simpatizerk in simpatizerjev naše stranke NSi.

Predsednica ŽZ Karolina Korenčan

Ženska zveza N.Si:

1. Obžaluje odločitev in vsebinsko argumentacijo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, da ureditev, ki istospolnim partnerjem ne omogoča sklenitve zakonske zveze in posvojitve otrok, ni v skladu z ustavo.
2. Poudarja, da je zakonska zveza med moškim in žensko z dobrim razlogom pod posebnim varstvom države. V ŽZ N.Si zavračamo vsakršne poskuse njene relativizacije.
3. Ponovno poudarja, da v ŽZ N.Si zagovarjamo ureditev pravice do posvojitve otrok, ki to možnost daje zvezi med moškim in žensko. Istočasno pa vsakomur priznavamo pravico do izbire svojega načina življenja in življenjske skupnosti.

 

4. Verjame, da so materinstvo, očetovstvo, otroci in mladina temelji zdrave družbe in da družine zagotavljajo prihodnost naroda in družbe, zato jih je država dolžna podpirati.
5. Poudarja, da družina raste iz zveze med možem in ženo. Mlade je zato potrebno že skozi celoten izobraževalni sistem usposabljati in pripravljati, da bodo to življenjsko poslanstvo lahko živeli bolj polno, živo, ljubeče in uspešno.

Ženski odmevi MAR