Archives

Prikupna, ambiciozna podjetnica in kadrovska strokovnjakinja živi iz Vinici. Ima večletne izkušnje z vodenjem mednarodnega podjetja, je članica uprave, vodja projektov ter trenerka in voditeljica usposabljanj s področja vodenja. Zanjo so cilji sekundarnega pomena, primarni so odnosi, ki omogočajo uresničitev zastavljenih ciljev. Talente in potenciale prepoznava z vrhunskimi orodji, v svojih delavnicah spodbuja strast do dela, krepi dobre lastnosti svojih strank. »Pot do učinkovitih rešitev ne pozna bližnjic,« je misel, ki jo vodi pri delu.

V NSi deluje v OO Črnomelj, kjer je tudi občinska svetnica. Od leta 2019 je predsednica Gospodarskega kluba NSi in redno sodeluje na videokonferenčnih srečanjih ŽZ, kjer svoje znanje in izkušnje deli tudi članicam. Na 9. kongresu je vodila delovno predsedstvo ter v tajništvu nagovorila delegatke in goste z naslednjimi besedami:

»Zadnji dve leti vodim Gospodarski klub kot ženska, kar je v t.i. moškem svetu kar izziv. Pa vendar vemo, da smo ženske velikokrat tiste, ki vodimo več poslov hkrati, tudi na področju gospodarstva in ne le doma.

Ženske podjetnice v Sloveniji igrajo pomembno vlogo. Uspešno vodijo tudi velike gospodarske družbe. In gospodarstvu gre zelo dobro, trendi rasti kažejo, da se še razvija in ravno tu se kažejo tudi izzivi. Naj omenim samo enega, to je kadrovski problem. Gre za pomanjkanje kadrov na splošno in za pomanjkanje specifičnih kadrov. Tehnološki in digitalni napredek je tako hiter, da ga ne dohajamo. Ne odzivamo se pravočasno s prilagoditvami tako na področju šolstva kakor tudi na področju dela. Lahko rečem, da smo, žal, najmanj za eno ali dve generaciji že v zaostanku.

Drage dame, korajžno sprejemajte svoje vloge, kjerkoli ste; suvereno stopajte na pot, se medsebojno podpirajte in sodelujte; pogumno se odzivajte na vse izzive, ker ste izbrane za prav posebno vlogo.«

Svoje voščilo je sklenila: »Iskreno čestitam ob 20. letnici naše Ženske zveze in želim uspešno delo še naprej.«

Zapisala Nadja Ušaj Pregeljc

Predsednica Ženske zveze Nadja Ušaj Pregeljc je na 9. redno sejo Ženske zveze 27. maja 2021 povabila zanimivo gostjo – Slovenko Eleno Cerkvenič iz Trsta, ki je spregovorila o svojem delu in prizadevanjih. Že naslov predavanja Ženska toponomastika je zbujal radovednost. Izvedele smo, da je gospa Elena članica društva Toponomastica Femminile (Ženska toponomastika) iz Rima, ki si prizadeva za poimenovanje ulic, trgov in drugih javnih prostorov po ženskah. Več let je prirejala slovensko-italijanska srečanja, na katerih je spodbujala k branju slovenske književnosti in k raziskovalni dejavnosti na področju slovenstva, leta 2015 pa se je odločila, da obe tematiki poveže. V sodelovanju z Društvom slovenskih izobražencev in ob pomoči številnih prostovoljcev je pripravila fotografsko razstavo Ženska toponomastika v Sloveniji (fotografije uličnih tabel iz 6 slovenskih mest s poimenovanji po uglednih Slovenkah in  njihovi kratki življenjepisi). Razstava je gostovala v Trstu, Gorici in več krajih po Sloveniji. Pri Komisiji za toponomastiko Občine Trst je dosegla, da so pred kratkim poimenovali dve ulici po Slovenkah. Tudi nas je spodbudila, naj bomo pozorne na ženske, ki so zaznamovale naš prostor in čas; jih promoviramo in v svojih lokalnih okoljih predlagamo imenovanje ulic, zelenic, prostorov v uradih, sejnih sobah v knjižnicah ali bolnišnicah, kongresnih centrih … saj so vredne spominjanja. Številne so namreč na različnih področjih delovanja vtisnile neizbrisno sled v zgodovino naroda: na kulturnem, političnem, umetniškem, literarnem ali znanstvenem področju; kot zdravnice, profesorice, pisateljice, slikarke …

Podpredsednica ŽZ Karolina Korenčan je od leta 2019 članica Komisije za poimenovanje naselij in ulic v MO Ljubljana.  Poroča, da je v Ljubljani 1623 ulic, trgov, cest, ki imajo dodeljeno ime, a je bilo leta 2018 po ženskah imenovanih le 45 ulic. Od leta 2019 do danes so z odloki sprejeli 3 ulice z ženskimi imeni: Ulica Marjane Držaj, Ulica Metke Kraševec, Ulica Ekvorna. Sprejeli so še imenovanje po zdravnici – Park Lidije Andolšek Jeras. Med drugim so sprejeli predlog, po katerem bo del sedanje Emonske ulice od križišča s Zoisovo cesto do Trga francoske revolucije (med parkiriščem NUK II in Križankami) nosil ime Hieronimova ulica po prevajalcu Svetega pisma v latinščino, katerega rojstni kraj Stridon se je verjetno nahajal nekje na območju med Aquileio (Oglejem) in Emono (Ljubljano). Rojstni kraj gospe Karoline pa je Ljubljana Polje, zato je bila zelo vesela poimenovanja Ulica device Marije v Polju. Tako se je kraj imenoval več kot 500 let po cerkvi, posvečeni devici Mariji.

3. januarja 2021 se je od nas poslovila Lidija Drobnič, soustanoviteljica NSi; ustanoviteljica in dolgoletna predsednica Ženske zveze ter njena častna predsednica.

Njeno življenje in bogata politična pot je zaznamovala našo organizacijsko obliko, ki že skoraj dve desetletji deluje v podporo stranki, zato se bo gospa Drobnič zapisala v zgodovino stranke z zlatimi črkami.

Virtualno srečanje na petek zvečer, 22. januarja, smo začele z molitvijo za pokojno, si ob prebiranju zapisov iz Žalne knjige in misli s FB strani Ženske zveze ogledale njene fotografije s strankinih dogodkov, poslušale njen zadnji nagovor iz Verdrenga jeseni 2020 ter si podelile spomine in prigode z gospo Lidijo. Običajni zasedbi IO in Sveta ŽZ so se pridružile članice, ki so z gospo Lidijo prve orale ledino, ustanavljale občinske in regijske odbore naše zveze, sodelovale v volilnih kampanjah. Poklon so izrazile dosedanje predsednice ŽZ: Ljudmila Novak, Mojca Kucler Dolinar in Iva Dimic. Čustveno srečanje smo zaključile z zapisom predsednice ŽZ na Žalni seji Sveta stranke: Hvaležne smo gospe Drobnič, da je imela voljo in pogum ustanoviti ŽZ NSi ter nam pokazala zgled pokončne ženske v politiki, ki se je prizadevala za večjo vrednost in prepoznavnost žensk v družbi.

Zapisala Nadja Ušaj Pregeljc, predsednica ŽZ

Novičnik_Zveze Seniorjev NSi – 1. Številka

 Resolucija generalnega odbora EPP Women za 2020 

Evropo in ves svet je prizadela največja zdravstvena kriza stoletja, ki se je zgodila nepričakovano v času podnebnih in demografskih sprememb, globalizacije, hitre digitalizacije. Pandemijo doživljamo vsi, ne glede na spol in starost; svetovne statistike še posebej kažejo, da zaradi bolezni Covid 19 umira več moških kot žensk, ki pa bolj trpijo zaradi socialnih, ekonomskih in zdravstvenih posledic pandemije: večja brezposelnost med ženskami povečuje nevarnost revščine, slabo plačanega dela …

EPP Women poziva k naslednjim prednostnim nalogam:

1. Zdravje je predpogoj za delovanje družb in gospodarstva. V zdravstvenem sektorju je zaposlena predvsem ženska delovna sila. Zaradi pandemije so zastale mnoge zdravstvene storitve, tudi dostopnost reproduktivne medicine, porodniškega varstva. Sistemi zdravstva se po državah EU zelo razlikujejo, prizadeti pa so predvsem ranljivi posamezniki. Odbor poziva države članice, da omogočijo vsem državljanom pravičen dostop do cepljenja, sprejmejo sistematičen načrt cepljenja z jasno strategijo in objektivnimi merili, koordiniranimi iz Evropske komisije (EK), zagotovijo spolno uravnoteženost na področju raziskovanja cepiv.
2. Domače in spolno nasilje je v času pandemije poraslo v nekaterih evropskih državah, ki še posebej zaskrbljujoče poročajo o nasilju nad ženskami. Nasilje ni zasebno vprašanje, ampak družbena skrb, nasilja ne smemo tolerirati. EPP W tako poziva Evropski parlament in komisijo k boju priti vsem oblikam nasilja, zaščiti žrtev in obravnavi spolnega nasilja kot kaznivega dejanja; države pa k ratifikaciji Istanbulske konvencije.
3. Okrevanje družbe in gospodarstva je prednostna naloga EU, zato je EK dodelila državam 750 milijard evrov za spopadanje z ekonomskimi in socialnimi vplivi Covida 19, usmerjeno v zeleno in digitalno prihodnost. Pandemija je prepričljivo pokazala pomembnost digitalnih tehnologij in strategij za spodbujanje žensk za digitalno gospodarstvo. Ženske civilne organizacije naj se vključijo v reforme za oživitev gospodarstva, ki ustreza izkušnjam žensk, več denarja naj se nameni izobraževanju za digitalne veščine. Veliko mladih, ki so letos iskali prvo zaposlitev, je zaskrbljenih, ker si ne morejo služiti svojega lastnega denarja, zato jim je treba pomagati pri zaposlovanju ali odpiranju svojih podjetij. EK naj vključi digitalno izobraževanje v program Erasmus+.
4. Spolno uravnoteženo gospodarstvo. Večina delavcev, ki opravljajo bistvene storitve v času pandemije, so ženske: 76 % zdravstvenih delavk, 97 % oskrbovalk v domovih starejših občanov, 82 % blagajničark v trgovinah, 93 % učiteljic, 98 % čistilk in pomočnic na domu, 86 % osebnih negovalk. Številne zaslužijo zgolj minimalno plačo; v običajnih razmerah je na evropski ravni razlika v plači med moškimi in ženskami 16 % v prid moškim. V prizadevanjih za okrevanje gospodarstva je potrebno biti pozoren na sektorje, kjer so ženske najbolj zastopane, odpraviti plačno diskriminacijo, uravnotežiti zastopanost staršev pri vzgoji otrok in družinskem dopustu; pomagati ženskam, ki otroke šolajo in varujejo doma. Družine so temelj družbe, zato je potrebno uravnotežiti službeno in zasebno življenje.

EPP Women zato poziva vse nacionalne vlade in ženske organizacije, da se zavzamejo za uresničitev naštetih prednostnih nalog.

Videokonference EPP Women se je 8. 12. 2020 udeležila in zapis pripravila predsednica ŽZ, Nadja Ušaj Pregeljc

V petek, 13. novembra 2020, je Ženska zveza na svojem osrednjem dogodku – Letni konferenci – na daljavo povezala 40 udeleženk in udeležencev.

Srečanje je s svojo prisotnostjo počastil predsednik stranke, mag. Matej Tonin, ki je v uvodu spregovoril o zdravstvenih in političnih razmerah v državi. »Ljudje smo že naveličani ukrepov za zajezitev širjenja bolezni Covid 19, vendar se moramo zavedati resnosti težav v zdravstvu.« Druga uvodničarka je bila podpredsednica stranke, dr. Marija Rogar, ki nas je pozdravila z naslednjimi besedami: »Epidemija zahteva od nas visoko stopnjo prilagodljivosti in solidarnosti. Ne pozabimo na dom in zemljo. Tudi težke preizkušnje minejo, spomnijo pa nas na krhkost in minljivost. Ostanimo stebri družine, spodbujajmo drug drugega in ponudimo svojo roko potrebnim.«

Osrednja gostja videokonference je bila infektologinja prof. dr. Bojana Beović, ki je od pomladi 2020 najbolj medijsko izpostavljen ženski obraz. Skoraj vsak dan se oglaša v informativnih oddajah televizije ali radia kot vodja strokovne skupine za Covid 19. Gospa Beović je po študiju medicine specializirala anesteziologijo in doktorirala iz infektologije. Na Infekcijski kliniki skupaj s specialisti različnih strok zdravi okužbe ter proučuje in prakticira smotrno uporabo antibiotikov. Od leta 2016 zavzeto predaja svoje znanje študentom kot redna profesorica na Medicinski fakulteti, že leta je ugledna predavateljica na strokovno znanstvenih srečanjih doma in v tujini. Poleg strokovnega dela je opravljala številne funkcije v različnih komisijah, skupinah in svetih, dva mandata tudi kot svetnica v Mestni občini Ljubljana. V svoji predstavitvi je opisala povzročitelja in značilnosti Covid 19, potek in zdravljenje bolezni v bolnišnicah, njene posledice in izsledke raziskav cepiva, opozorila na ustrezno zaščitno ravnanje, pomen izolacije in izogibanja kontaktom, razložila dejavnike tveganja ter pojma umrljivost in smrtnost, našo stvarnost poimenovala s pojmom »sindemija – interakcija več epidemij, ki povečajo breme bolezni in zdravstveno ranljivost«. Predavanje je sklenila z dejstvom, da »virus kroži in populacija nikjer na svetu še ni imuna na Covid 19. Delovanje države in zdravstva lahko zaščitimo, če uspešno preprečimo nove okužbe.« V nadaljevanju je dr. Beovićeva odgovarjala na vprašanja prisotnih članic ŽZ, skupno druženje pa smo zaključili z dobrimi željami ob njeni kandidaturi za predsednico Zdravniške zbornice Slovenije, katere volitve potekajo v teh dneh.

Letno konferenco je pozdravil vodja poslanske skupine, Jožef Horvat, ki nas je seznanil z delom in težavami v slovenskem parlamentu ter poudaril, da se dobre rešitve NSi uresničujejo v šestih PKP zakonih. Ljudmila Novak se je oglasila z novicami iz EU, ki daje državam članicam učinkovito podporo za okrevanje po pandemiji. Katja Berk Bevc, predsednica MSi, je na kratko predstavila minuli teden digitalno izpeljan kongres mladih z geslom Na krilih mladosti; Nataša Hudelja, predsednica Gospodarskega kluba, pa je povabila članice podjetnice in obrtnice, da se jim pridružijo. »Čas epidemije je priložnost za izobraževanje in čas, da se povežemo v družini.«

V nadaljevanju smo se seznanili z letnim poročilom Ženske zveze NSi, ki je bila kljub omejitvam ustvarjalna in iznajdljiva. Po štirih sejah v živo smo članice IO in Sveta ŽZ nadaljevale srečevanja na daljavo in svoje preusmerile na splet: na Facebook, na strankino spletno stran v rubriko Organizacijske oblike in e-pošto.

Večer smo sklenili z zahvalami in v pričakovanju prihodnjega letnega srečanja, 8. kongresa ŽZ NSi, ob jubileju, dvajsetletnici ustanovitve.  Do takrat si želimo zdravja, osebnega in poklicnega zadovoljstva ter čim več prijetnih trenutkov v krogu naših dragih.

Nadja Ušaj Pregeljc, predsednica ŽZ

EPP Women (Ženske zveze v Evropski ljudski stranki) je uradno združenje, namenjeno napredku žensk v Evropski uniji.  Združenje sestavljajo članice podobnih evropskih strank, vodi pa ga njegova predsednica, gospa Doris Pack. Združenje tvori enotno fronto za boj za enakost moških in žensk v Lizbonski pogodbi.

EPP Women je 13. novembra 2020 izvedla svoj letni dogodek prek videokonference. Tema konference je bila: Prihodnost Evrope. Lekcije, ki smo se jih naučile iz korona krize. Koronska kriza ima velik vpliv na Evropo. V videokonferenci so vodilne ženske preučile tako neposredne razmere kot tudi posledice krize za bližnjo prihodnost, ne samo na področju gospodarstva, temveč tudi na področju zdravstva, socialnega varstva ter digitalnih in zelenih strukturnih inovacij. Ta vprašanja so bila  analizirana z vidika pravic žensk in spola.

V drugem delu so potekale tri razprave v manjših skupinah na teme;

• Prihodnost Evrope: demokracija in demografija v času koronske krize;
• Koronska kriza in zdravstveno varstvo;
• Spodbude korone za digitalne inovacije, kulturo, izobraževanje in mladino.

Imela sem to čast, da sem se skupaj s predsednico Ženske zveze pri NSi, Nadjo Ušaj Pregeljc, udeležila video konference. Rada bi vam na kratko predstavila razmišljanja vodilnih predstavnic zveze EPP Women, na temo korone, kot sem si jih na konferenci zapomnila, zapisala in kateri poudarki so me nagovorili.

EPP women sodeluje pri EU politiki in se skupaj bori proti kovidu in proti posledicam kovida. Ženske sposobnosti so potrebne v tem času.

Koronska kriza je največja kriza sodobnega čas. Bojimo se stvari, ki jih ne vidimo, pa nam lahko uničijo življenje. V zdravstvu je v tem trenutku zaposlenih kar 67 % žensk. Danes ženske skrbimo za dom in družino, za šolanje otrok, za varnost v družini in smo zaposlene v rednih službah.  Ženske moramo paziti na svoje domove. Na nas je velika odgovornost in veliko dela. Če hočemo dobro Evropi, moramo ženske stopiti skupaj.

Poudarjeno je bilo, da moramo biti ženske vključene na vseh področjih. Da se zahteva vrednotenje enakega dela za enako plačilo za moške kot za ženske.

Kovid je povzročil že veliko brezposelnosti, veliko je brezposelnih žensk. V družinah se pojavlja vedno več nasilja. EPP Women spodbuja EU parlament, da se kljub koronski krizi še naprej bori za pravice žensk, proti nasilju nad ženskami, proti kršenju pravic žensk.

Danes se kar 97 % otrok šola od doma. Raziskave šole na daljavo so pokazale, da ena tretjina otrok ne uspeva dosegati standardov pri šolanju na daljavo. Kaj bo s temi otroki? Če bo tako stanje trajalo dlje časa, bo upadlo navdušenje nad šolanjem, med učenci in učitelji. 

EU ponuja možnosti za mlade, možnosti za ženske, da se vključijo v izobraževanja po internetu. EPP Women si prizadeva za vključevanje žensk v vse plasti življenja. Naš pogled je pomemben. Tako je pri delu z umetno inteligenco vključenih 45% žensk, tudi procent žensk na vodilnih položajih se povečuje.

Besedo je na koncu povzela Doris Peck z besedami spodbude: Ženske se v tej epidemiji posebej trudimo, da obdržimo življenje na nivoju, ne glede na okoliščine. Ostati moramo močne. Da bomo lahko močne, se moramo združevati, povezovati in držati skupaj.

S tem bomo pomagale vsem, pomagale naši širši domovi Evropi. To se od nas pričakuje in ne smemo razočarati. 

To je bil glas žensk v EU.

Zapisala

Karolina Korenčan,

podpredsednica Ženske zveze pri NSi

Že skoraj 30 let je, kar se vsako leto na kraju trpljenja in poniževanja slovenskih deklet, žena in mater daruje sveta maša. Kraj, ki se danes imenuje Podlesje, se je v letih po II. svetovni vojni, ko je bilo tam taborišče, imenoval Verdreng.

Vsako leto je po sveti maši tudi program, v katerem spregovori govorec o zaznamovanosti kraja in časa, v katerem je delovalo taborišče za »družbeno koristno delo« v Verdrengu. Letos sta bili govornici poslanka NSi Iva Dimic in bivša taboriščnica Lidija Drobnič. Prav gospa Drobnič najbolj ohranja in pooseblja spomin na kraj, za katerega verjetno ni slišalo dosti Slovencev. Ravno to je v svojem nagovoru izpostavila gospa Iva Dimic – da bo treba narediti vse, da se ta kraj, kamor so bile po koncu vojne, v »svobodnem času«, nasilno odpeljane zavedne Slovenke in v njem doživele najhujše teptanje človekovih pravic in dostojanstva, uvrsti na zemljevid krajev, ki morajo biti v narodovem spominu.

Gospa Lidija Drobnič, ki bo prihodnje leto praznovala častitljivih 90 let, je natančno in prodorno nanizala dogodke iz časa pred 70 leti, kot se jih še zelo dobro spominja in ki se pravzaprav ne bi smeli zgoditi. Spregovorila je tudi o aktualnem dogajanju v slovenski družbi in vsa prisotne na koncu nagovorila, na ostanejo dobri kristjani in odgovorni državljani.

Tudi tokrat so se dogodka udeležile članice Ženske zveze NSi, skupaj s predsednico Ženske zveze, Nadjo Ušaj Pregeljc.