»Prihodnost Evrope. Kaj smo se naučili iz korona krize?«

/by

 Resolucija generalnega odbora EPP Women za 2020 

Evropo in ves svet je prizadela največja zdravstvena kriza stoletja, ki se je zgodila nepričakovano v času podnebnih in demografskih sprememb, globalizacije, hitre digitalizacije. Pandemijo doživljamo vsi, ne glede na spol in starost; svetovne statistike še posebej kažejo, da zaradi bolezni Covid 19 umira več moških kot žensk, ki pa bolj trpijo zaradi socialnih, ekonomskih in zdravstvenih posledic pandemije: večja brezposelnost med ženskami povečuje nevarnost revščine, slabo plačanega dela …

EPP Women poziva k naslednjim prednostnim nalogam:

  1. Zdravje je predpogoj za delovanje družb in gospodarstva. V zdravstvenem sektorju je zaposlena predvsem ženska delovna sila. Zaradi pandemije so zastale mnoge zdravstvene storitve, tudi dostopnost reproduktivne medicine, porodniškega varstva. Sistemi zdravstva se po državah EU zelo razlikujejo, prizadeti pa so predvsem ranljivi posamezniki. Odbor poziva države članice, da omogočijo vsem državljanom pravičen dostop do cepljenja, sprejmejo sistematičen načrt cepljenja z jasno strategijo in objektivnimi merili, koordiniranimi iz Evropske komisije (EK), zagotovijo spolno uravnoteženost na področju raziskovanja cepiv.
  2. Domače in spolno nasilje je v času pandemije poraslo v nekaterih evropskih državah, ki še posebej zaskrbljujoče poročajo o nasilju nad ženskami. Nasilje ni zasebno vprašanje, ampak družbena skrb, nasilja ne smemo tolerirati. EPP W tako poziva Evropski parlament in komisijo k boju priti vsem oblikam nasilja, zaščiti žrtev in obravnavi spolnega nasilja kot kaznivega dejanja; države pa k ratifikaciji Istanbulske konvencije.
  3. Okrevanje družbe in gospodarstva je prednostna naloga EU, zato je EK dodelila državam 750 milijard evrov za spopadanje z ekonomskimi in socialnimi vplivi Covida 19, usmerjeno v zeleno in digitalno prihodnost. Pandemija je prepričljivo pokazala pomembnost digitalnih tehnologij in strategij za spodbujanje žensk za digitalno gospodarstvo. Ženske civilne organizacije naj se vključijo v reforme za oživitev gospodarstva, ki ustreza izkušnjam žensk, več denarja naj se nameni izobraževanju za digitalne veščine. Veliko mladih, ki so letos iskali prvo zaposlitev, je zaskrbljenih, ker si ne morejo služiti svojega lastnega denarja, zato jim je treba pomagati pri zaposlovanju ali odpiranju svojih podjetij. EK naj vključi digitalno izobraževanje v program Erasmus+.
  4. Spolno uravnoteženo gospodarstvo. Večina delavcev, ki opravljajo bistvene storitve v času pandemije, so ženske: 76 % zdravstvenih delavk, 97 % oskrbovalk v domovih starejših občanov, 82 % blagajničark v trgovinah, 93 % učiteljic, 98 % čistilk in pomočnic na domu, 86 % osebnih negovalk. Številne zaslužijo zgolj minimalno plačo; v običajnih razmerah je na evropski ravni razlika v plači med moškimi in ženskami 16 % v prid moškim. V prizadevanjih za okrevanje gospodarstva je potrebno biti pozoren na sektorje, kjer so ženske najbolj zastopane, odpraviti plačno diskriminacijo, uravnotežiti zastopanost staršev pri vzgoji otrok in družinskem dopustu; pomagati ženskam, ki otroke šolajo in varujejo doma. Družine so temelj družbe, zato je potrebno uravnotežiti službeno in zasebno življenje.

EPP Women zato poziva vse nacionalne vlade in ženske organizacije, da se zavzamejo za uresničitev naštetih prednostnih nalog.

Videokonference EPP Women se je 8. 12. 2020 udeležila in zapis pripravila predsednica ŽZ, Nadja Ušaj Pregeljc