INTERVJU: ZDRAVSTVO MORA BITI KLJUČNA PRIORITETA CELOTNE SLOVENSKE POLITIKE

Gospod Vrtovec, boste odstopili kot predsednik komisije za nadzor javnih financ (KNJF) in jo odstopili SDS, kot to zahteva njihov predsednik Janez Janša?

Delo predsednika KNJF opravljam kakovostno in dobro. V pol leta smo imeli 13 sej, odpiramo pomembne teme. Res pa je delo komisije za nadzor javnih financ okrnjeno zaradi tega, ker SDS ne želi zasesti svojih mest in sva tako iz opozicije samo dva poslanca NSi člana te komisije.  V demokraciji je potrebno znati tudi šteti, je nekoč dejala Ljudmila Novak in tako je tudi v primeru KNJF.

V zameno za to vaši stranki Janša ponuja, da obdržite vodenje komisije za nadzor nad obveščevalnimi službami (KNOVS), ki ste jo začasno prevzeli zaradi njihove blokade. V času vlade Marjana Šarca jo je vodil vaš predsednik Matej Tonin. Zakaj to za vas ni sprejemljiv kompromis?

Komisijo za nadzor obveščevalnih služb smo prevzeli izključno zaradi tega, da se je lahko sploh vzpostavila, sicer bi bile obveščevalne službe brez parlamentarnega nadzora. Ne bomo podlegli pritiskom, ki nam hočejo diktirati, kaj mi smemo in česa ne. Mnogo stvari je lahko stvar dogovora, ena izmed teh je recimo izhodišče NSi, da vodimo komisijo za nadzor javnih financ. Na začetku pač tega dialoga ni bilo, zato ni bilo možno vzpostaviti polnomočnih nadzornih komisij. Tako je edina polnomočna komisija le KNOVS, ker imamo v njej poslanci NSi večino, medtem ko KNJF ni polnomočen in žal zaradi tega tudi okrnjeno deluje. Zato pozivam SDS, da v obe komisiji končno imenuje svoje člane, da potem končno lahko začne tudi komisija za nadzor javnih financ učinkovito sprejemati sklepe, ki jih zdaj ne more.

NSI pogojuje poslanske podpise za preiskovalno komisijo Gen I, ki jo želi SDS, če ta popolni komisiji, ki sta opozicijsko orodje nadzora nad oblast nad oblastjo. Se vam zdi sploh potrebna ta preiskovalna komisija?

V preteklosti so parlamentarne preiskovalne komisije imele zelo pomembno vlogo. Spomnimo se denimo preiskovalne komisije o bančni kriminaliteti ali pa o DUTB, ki sem jo tudi sam vodil in je bil kot moj ključen sodelavec v obeh komisijah na predlog NSi imenovan Rado Pezdir. Lahko rečem, da smo naredili veliko, žal pa ni bilo pravega epiloga, ni bilo končnih obsodb, tožb, da bi nekdo resno odgovarjal. Bilo je ogromno namigov o nepravilnosti na različnih področjih, zato je pomembno, da organi pregona naredijo svoje delo. Ne gre za pogojevanje, da SDS popolni obe komisiji, ampak gre tudi za odločitev, ki ima lahko zelo močne posledice pri umestitvi NSi v sam politični prostor. V kolikor bi se izkazalo, da gre za res utemeljene sume, da se kjerkoli dogajajo nepravilnosti, ne le pri področju, ki ste ga omenili, se je NSi vedno pripravljena pogovarjati o tem, da se stvari razčistijo. Ker smo kredibilna politična stranka, vztrajamo, da se najprej zagotovi resen parlamentarni oz. demokratični nadzor nad javnimi financami in obveščevalnimi službami, šele potem se lahko pogovarjamo o dodatnih preiskovalnih komisijah.

Kako pa je s preiskovalno komisijo o Milošu Miloviću, osebnem svetovalcu predsednika vlade Roberta Goloba za varnost. Portali blizu SDS pišejo, da to komisijo želi NSI. Ali to drži?

To prvič slišim. Lahko pa rečem, da gre za nenavadno odločitev predsednika vlade. Osebe brez pooblastil ne smejo prihajati do pomembnih informacij v okviru varovanja predsednika vlade. To je pomembno za varnost same institucije, naše države in predsednika vlade.  Za to imamo v Sloveniji policijo. Če prihajajo v ta krog nepooblaščene osebe, ki pridobivajo te informacije, sploh pa brez ustreznih pogodb, je to velik problem.

Se vam ne zdi neresno, da opozicijski stranki med seboj barantata in se izsiljujeta, pod katerimi pogoji bo katera podprla preiskovalno komisijo ali interpelacijo? Ob taki opoziciji lahko v vladajoči koaliciji še naprej plešejo.

Se strinjam, da situacija ni najboljša. Menim, da ne samo opozicija, ampak tudi celoten političen prostor potrebuje prenovo, da se vzpostavi nova paradigma, na kateri ne bo temelj izključevanje in politično preigravanje, ampak povezovanje, sodelovanje in iskanje ključnih komponent, ključnih treh točk, ki bodo definirale življenje ljudi v tej državi v naslednjem desetletju. To, kar se je dogajalo, ne samo v opoziciji, ampak v celotnem političnem prostoru za Slovenijo ni dobro. NSi kliče po novi paradigmi, ker slovenska desnica, kakšna je danes, vsebinsko, kadrovsko in vrednostno, ne more zmagati in sestaviti vlade. Zato potrebujemo katarzo, potrebujemo spremembe. Pri tem je zelo pomembno, da se znamo med seboj pogovarjati, da nismo na okopih, eni ljudje to zmoremo, drugi pač ne. V slovenskem desnem prostoru je problem polarizacija ostalega političnega spektra zaradi ene osebe, na tej podlagi se sklepajo politična zavezništva. Zato je treba ta led prebiti, kajti imamo ogromno kakovostnih ljudi, ogromno potencialov in pravo vizijo na desnem sredinskem političnem spektru, da bi lahko bili prava alternativa obstoječi vladi in levi politični zgodbi. Če bomo ponavljali iste napake, kot smo jih v preteklosti, če bomo vse počeli na enak način, potem zmagati ne moremo. Kot je rekel že Einstein, če počneš ene in iste stvari na enak način, si pri tem neuspešen in pri tem vztrajaš,, boš tudi v prihodnje neuspešen.

K temu stanju prispeva tudi obstoječa vlada, ki pod krinko depolitizacije spodbuja ideološki boj proti podjetnikom, gospodarstvenikom z višjimi davki, pa proti zdravnikom, ki jih žali z dvoživkami, tudi proti kmetom. Tukaj gre za neki ideološki boj proti določenim družbenim skupinam, ki se dogaja z močno intenco Levice ali pa nekaterih civilnih družbenih organizacij blizu Levice. Pri vsem potencialu, ki ga ima ta vlada s Svobodo v parlamentu, vse to ne bi bilo potrebno, ampak bi bila potrebna druga pot, pot sodelovanja, povezovanja samo okrog treh, štirih točk, ki definirajo boljše življenje Slovenk in Slovencev v naslednjem desetletju. Pri teh ključnih točkah je denimo NSi za razliko od kakšne druge opozicijske stranke pripravljena prispevati svoj delež, da bi lahko vsi skupaj boljše živeli. To ne pomeni vstopa v vlado, nobenih formalnih koalicij , ampak načelen gentlemanski dogovor političnih strank. To je političen prostor, ki si ga želim , ne pa spotikanja okrog otrobov , ki smo mu priča zdaj.

Ali so recimo otrobi tudi to, da SDS želi interpelirati celotno vlado? Vaša stranka podpisov vsaj zaenkrat ni prispevala, ker ne poznate vsebine in ker SDS ni predlagala drugega mandatarja, čeprav tega za samo interpelacijo ne potrebuje. Ali je to v bistvu izgovor, da vam ne bo treba podpreti interpelacije?

Če vsebine ne poznaš, potem logično ne moreš tega podpisati. Po drugi strani pa res ne razumem kulturne ministrice, zakaj je po nepotrebnem odprla to temo. Lahko bi se o delovanju Muzeja slovenske osamosvojitve pogovorili na drugačen način, ob tem pa vključili kustose, strokovnjake, zgodovinarje ter tako dobili še večji potencial in poudarek na sami osamosvojitvi in moderni zgodovini. Po nepotrebnem smo padli v neke vrste kulturni boj okrog tega muzeja. Toda, kot rečeno, ne poznamo vsebine interpelacije proti vladi, zato tudi ne moremo vnaprej obljubiti podpisov. Druga stvar je, da po razpravi o interpelaciji celotne vlade na koncu ni nobenega epiloga ali pa vsaj poskusa epiloga. Boljša možnost je, da pripelješ drugega kandidata za mandatarja in se potem razpravlja o tem, kaj je vlada naredila narobe. Toda pogovarjali bi se o stvareh, ki za samo življenje niso pomembne, ampak gre bolj za vrednostni simbol. Verjamem, da so bili osamosvojitelji razočarani in besni, in jih v tej jezi tudi razumem. Zato bi od vlade pričakoval malce več posluha in razumevanja obdobja slovenske osamosvojitve, tudi razumevanja čustev osamosvojiteljev.

Po izgubljenih predsedniških volitvah in referendumih ste v NSI sporočili, da ne boste več podprli Janeza Janšo mandatarja, še vedno pa ste pripravljeni sodelovati z SDS. Če bi ta za mandatarja predlagala Anžeta Logarja, bi ga podprli?

Kaj pa, če bi bilo obratno, da bi mi imeli kandidata za mandatarja? V NSI smo v bistvu začeli odprto diskusijo o tem, kako izboljšati slovensko desno sredino. Pogovarjati se moramo o tem, kako bomo dobili 46 mandatov v parlamentu. Če bomo ostali pri enaki paradigmi, potem jih bomo imeli še naprej 35, kot jih imamo zdaj. Zato smo na slovenski desnici odprli diskusijo, tudi sami pri sebi smo dejali, da je samorefleksija v tem primeru ključna.  Na slovenski desnici nimamo le ene osebe, ki je lahko pretendent za mandatarja, v obstoječem volilnem sistemu so možnosti lahko različne in mi odpiramo samo pot k drugi možnosti, s katero bi desna sredina lahko dobila več.

Glede na to, da je Anže Logar dobil na predsedniških volitvah v prvem krogu 34 odstotkov, v drugem celo 46, me zanima, ali bi ga vi podprli za mandatarja, če bi ga SDS predlagala.

Zakaj pa ne? Anžeta poznam, sva že deset let sodelavca v parlamentu in je dober poslanec., Ampak poudarjam, v prvi vrsti bi naredil vse, da bi bila NSi tista, ki bi imela kandidata za mandatarja.

Toda leta 2020 NSI ni zahtevala, da SDS predlaga drugega kandidata, ne pa Janeza Janšo, ki ste ga potem tudi sami podprli. Je bila to napaka?

Šlo je za splet političnih in pomembnih drugih okoliščin. Naša vlada je nastala zaradi nerazumljive netaktičnosti takratnega predsednika vlade Marjana Šarca, ki je odstopil. Drugi razlog je bil začetek kovid krize, zaradi katere smo potrebovali operativno vlado, ne pa kampanje za državnozborske volitve. Poleg tega desnosredinska vlada ni bila odraz rezultata na volitvah 2018, ampak spleta okoliščin in političnega oportunizma določenih poslancev, ki so bili izvoljeni v tradicionalno levih volilnih okrajih, kot so na primer Hrastnik, Izola in tako naprej, vendar so potem podprli desno vlado. Osebno sem bil zadovoljen, da je NSi udejanjila ta potencial, da je bila članica vlade, saj smo lahko pokazali ne le to, da znamo delati, ampak da smo tudi imeli rezultate. Za svoje področje, infrastrukturo, imam popolnoma mirno vest in smo res veliko naredili na tem področju. Zagnali smo velik investicijski ciklus in to me navdaja z zadovoljstvom.  Verjamem, da bi bilo za NSi bolje, če aprila 2020 odšli na volitve, ampak izbrali smo bolj odgovorno, a težjo pot.

Kako ste se razumeli z Janšo kot minister?

V redu, moram reči.

Ste mu kdaj oporekali?

Bile so tudi kakšne diskusije okrog tega, ko nismo bili na istih stališčih, zagotovo. In to ne le enkrat.

Vaš predsednik Matej Tonin je sam priznal, da ste bili ministri iz vrst NSI premalo glasni pri STA, tožilcih, Andreju Vizjaku. Pa najbrž še kje. Delite njegovo oceno?

So stvari, ki imajo večjo politično konotacijo, kot so STA, tožilci, RTV in tako naprej. So pa tudi določene druge stvari, ki nimajo tako močnega simbolnega pomena, so pa vseeno izredno pomembne. Tam smo pa tudi v NSI bili glasni, ropotali in marsikatero stvar dosegli ali pa zaustavili. Drži, da smo  pri omenjenih temah imeli premajhne zvočnike za glas normalnosti. Strinjam se s predsednikom stranke, da bi lahko NSI pri teh temah odigrala močnejšo vlogo. Sam sem kot minister opravljal svojo vlogo zlasti okrog infrastrukture, energetskega področja. Resor je bil izredno težak, tam je polno denarja in močnih ljudi, ne »oldboysov«, ampak »power boysov«, zato resor sam po sebi predstavlja res velik izziv, ki pa mislim, da sem ga dobro opravil. Bolj so se o teh temah med seboj pogovarjali predsedniki strank, ki so vodili koalicijsko povezovanje in koordinacijo. Morate pa vedeti, da sem se pri temi STA popolnoma umaknil zaradi osebnih okoliščin, saj je bila tam zaposlena moja sestra.

Janša vam je očital, da se je moral Robert Golob posloviti z vrha Gen-I na vašo izrecno zahtevo kot ministra za infrastrukturo. Kako na to odgovarjate?

In sloni letijo, bom dejal, če  odgovorim v njegovem slogu. Najprej je treba poznati načela korporativnega upravljanja, in sicer imamo Slovenski državni holding (SDH), ki ga v tem obdobju ni vodil član NSi, niti kdo, ki bi nam bil blizu. . SDH imenuje nadzornike in ti potem upravo. Ali vi res mislite, da ima minister za energetiko res takšno moč, da lahko  zelo pomembnega  direktorja kar sam odstavi? In to v Janševi vladi? Res mislite, da lahko na primer minister Bojan Kumer naredi karkoli vsebinskega, brez vednosti predsednika vlade? S tem minister nima nič, kadrovanje pa mora potekati po smernicah Slovenskega državnega holdinga.

Hočete reči, da je Janez Janša zamenjal Goloba oziroma mu preprečil nadaljevanje mandata?

Šlo je za splet okoliščin, ampak na koncu ima vedno besedo lastnik, nadzorni svet in skupščina tega podjetja. V primeru Gen-I-ja imamo zelo zapleteno situacijo, zelo zapleteno družbeno pogodbo, ki jo je bilo po mojem mnenju potrebno razrešiti, imamo družbo Gen, okrog katere pa je vso zgodbo vodil SDH, ki je tudi imenoval nadzorni svet. Sam sem leta 2021 javno pred kamerami pozval SDH, da se tam opravi revizija, ki pa potem iz neznanih razlogov ni bila opravljena. Več kot to kot minister nisem niti mogel narediti, vendar pa ne kažem s prstom na nikogar. Da Robertu Golobu ni bil podaljšan mandat, je posledica določenih okoliščin, ampak veste, bolj kot to, kaj se mi pogovarjamo za nazaj okrog Gen-I-ja, je pomembno, kakšno elektriko danes plačujejo davkoplačevalci. Bistveno je,  da zagotovimo dobre pogoje, da za električno energijo iz slovenske nuklearke davkoplačevalci plačujejo čim manjše račune.

Če bi Golob dobil še en mandat predsednika uprave, skoraj zagotovo ne bi vstopil v politiko in nato zmagal na volitvah. Je bila to napaka?

To  je vprašanje za SDH. Pa ste prepričani, da kljub temu ne bi šel v politiko oziroma da se ne bi vrnil? Jaz nisem. Zaradi tega, ker teh okoliščin ne poznam.

Kako se razumete z Golobom? Brez glasov vladajoče koalicije vi ne bi postali predsednik komisije za nadzor javnih financ. Ste se z Golobom dogovorili, da vas podpre?

Mislim, da sem jaz nazadnje Roberta Goloba videl kot minister, ko smo imeli  komunikacijo z vsemi energetskimi družbami, to je bilo septembra 2021. Od takrat naprej z njim nisem ime nobene komunikacije.

No, se je pa verjetno vaš predsednik dogovoril z njim.

Usklajevanja pač vedno potekajo na začetku mandatov. V imenu poslanske skupine jih je vodil predsednik, sam pa nisem bil del teh usklajevanj.

SDS vam večkrat očita tiho sodelovanje z vlado, saj ste lahko ohranili svoje kadre v vrhu gospodarskih družb v državni lasti, medtem ko so bili njihovi kadri razrešeni. Je za to poskrbel vplivni mož iz ozadja Marko Pogorevc v navezi z glavnim tajnikom NSI Robertom Ilcem?

Kadri NSi so zelo dobri in opravljajo svoje delo zelo kakovostno. Večkrat se nam očita Valentin Hajdinjak, ki vodi upravo Dars. Nikoli nismo skrivali in tudi on sam ne skriva, da je član NSi, toda svoje delo res dobro opravlja. Kot minister sem se lahko prepričal, , da Dars naloge, ki so mu zaupane, res opravlja na izredno visokem nivoju  ter učinkovito in transparentno. Če je to prepoznala tudi obstoječa garnitura SDH, potem lahko rečem, da je to nekaj dobrega. Marko Pogorevc pri tem po mojem vedenju nima nič, prav tako tudi ne glavni tajnik, saj rezultati dela teh ljudi govorijo sami zase in  so zato ostali na svojih pozicijah. Če temu v bodoče ne bo tako, potem jih bodo pač zamenjali. Če bo nekdo delo v gospodarski družbi opravljal slabo, je prav, da SDH tega človeka odpokliče, ne glede na to, kako, kdaj in na kakšen način je bil imenovan.

Kaj pa je NSI obljubila Golobu v zameno za to, da ste obdržali svoje ljudi v gospodarskih družbah?

Pa saj tukaj ne gre za naše ljudi v gospodarskih družbah.  Tukaj gre za kakovostne kadre, z nekaterimi se tudi osebno poznam, in Golobu v zameno za to NSi ni bilo treba  obljubiti popolnoma nič.

Če so kakovostni, ali to pomeni, da so bili kadri iz vrst SDS nekakovostni?

Poglejmo same rezultate in delovanje in potem na podlagi te analize to ocenimo. Ampak tu že spet ljudi   delimo na SDS, NSi Golobove kadre in tako naprej. Menim, da je prav, da tisti kader, ki je dober, ne glede na to od kje prihaja in kdaj je bil imenovan in če dobro opravlja svoje delo,  na omenjeni poziciji tudi ostane. Želim takšno politično garnituro, ki bo to uspela razumeti, ne  pa, da bomo nekaj dali v zameno, da lahko delo nadaljujejo.

Čeprav je Golob pred volitvami obljubljal, da bo gradil malo levo, malo desno politiko, se v zadnjih tednih ukvarjamo z levimi ideološkimi temami, ki ste jih že sami omenili, denimo ena od teh je ukinjeni Muzej slovenske osamosvojitve. Ali bi bila ta vlada manj ideološka, če bi v njej sodelovala NSI?

Če bi NSi sodelovala v katerikoli vladi, poudarjam katerikoli, bi ta vlada bila bolj operativna in z večjo konotacijo pomembnih vsebinskih tem. Ne želim dati dokončne ocene dela vlade, ampak v osmih mesecih njenega delovanja lahko rečemo, da smo imeli močan spopad z energetsko krizo. Pri blaženju krize zlasti za gospodinjstva nismo bili neuspešni, reševanje energetske krize je bilo učinkovito, absolutno primerljivo z ostalimi državami članicami EU. Ko pa se pogovarjamo o določenih temah, menim, da   so izzvane v izjemno  nepravem času e in izrazito iz ideoloških vzgibov. Če bi bila NSI v katerikoli vladi, bi seveda te vzgibe preprečevala…

Ampak ste imeli težave pri preprečevanju ideoloških tem, ki so razburjale ljudi.

Ker smo bili prvič v vladi. In smo se tudi iz te vlade marsikaj naučili, da bi v naslednji vladi, ne glede na to, kakšna bo, znali delovati tudi drugače. Zagotovo pa lahko rečem, da bi bila sedanja vlada manj ideološka, če bi v njej sodelovala NSi. Absolutno.

Problem pa je, koliko je sploh v NSI pripravljenosti, da bi vstopila v vlado, ki jo vodi Golob, če bi vam to ponudil. Podobna vabila Mira Cerarja in Marjana Šarca ste zavrnili. Ali se bojite upora članov, ki še vedno podpirajo Janšo?

Osebno se tovrstnih uporov ne bi bal, ker je to del tega, kar sem prej govoril, tudi politične samorefleksije in katarze. Da se razumemo, če bi se lahko dobili na programskih komponentah zelo blizu določeni vladi, ne bi imel težav sodelovati, težko pa rečem, da bi sodeloval vladi, v kateri je Levica. Spoštujem vse ljudi, težko pa se poistovetim z določenimi programskimi izhodišči Levice.

SD vas niti ne moti?

SD modernega tipa, kot jo je vodil Borut Pahor, zagotovo ne in mislim, da bi se  s takšno stranko dalo sestaviti učinkovito vlado. To je tista tretja pot, na katero je igral Pahor, ki ni bil najboljši predsednik vlade, se je pa trudil. Sam koncept delovanja je bil izrazito neideološki in Pahor je poosebljal takšno vlado. S takšno SD bi z veseljem sodeloval. Tudi pri drugih igralcih bi bilo včasih res potrebno, da se razbije mite, da ni zmožno sodelovati z levico.

Govoriva o levi politični opciji?

Tako je. Če potegnemo vzporednice s prvo levo-desno vlado leta 1992, vidimo, da je bilo manj ideološkega boja in ideoloških razlik dve leti po padcu komunizma v Sloveniji kot pa danes. Takrat so stopili v Drnovškovo vlado tako krščanski demokrati kot socialdemokratska stranka Jožeta Pučnika z obrambnim ministrom Janezom Janšo, torej v levo vlado pod levim predsednikom vlade. Zakaj se nam to zdi danes misija nemogoče? Prepričan sem, da bi NSi lahko šla v levo vlado, ampak z zelo jasnim programskim izhodiščem. Še enkrat poudarjam, da je pomembno, kaj bo jutri in v naslednjih desetih letih, ne pa ukvarjanje z nepotrebnimi in malenkostnimi temam, močnim ideološkim pozicioniranjem in kulturnim bojem, ki se odvija na podlagi odpiranja določenih tem s strani Levice.

Vi osebno se sploh niste udeležili referendumov, pri noveli zakona o dohodnini pa ste poslanci NSI dosegli sprejem vaših dopolnil, zato niste glasovali proti zakonu, ampak ste se vzdržali. Ali lahko zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan računa na vašo podporo pri reformi, ki jo je zastavil?

Najprej moramo reformo videti in potem se bomo okrog nje opredelili. Želim, da vladi uspe urediti slovensko zdravstvo. Iskreno! Skozi mojo 15-letno politično kariero opažam, da je stanje v zdravstvu iz leta v leto slabše in če bo katerikoli vladi uspelo urediti zdravstveni sistem, bom zelo zadovoljen. Če v vladi potrebujejo našo pomoč, smo se o tem pripravljeni pogovarjati, vendar pa moramo najprej videti vsebino. Zelo se strinjam glede preoblikovanja zdravstvenega konglomerata ZZZS, ki deluje po modelu ostankov socializma, načrtuje plansko in ne odgovarja na potrebe sodobnega zdravstvenega sistema. To je ključna rak rana našega slabega zdravstvenega ustroja. Vesel sem, da v tej ekipi sodeluje tudi Erik Brecelj, ki ga osebno poznam, saj sva iz iste doline, iz istih krajev. Polagam upe v to, da so v ospredje stopili ljudje, ki se soočajo z realnimi problemi zdravstva. Zdravstvo je ključna prioriteta, ne samo vlade, ampak bi morala biti prioriteta celotne slovenske politike. Zato ponavljam, da če vlada potrebuje pomoč NSi , smo pripravljeni pomagati.

Prej ste omenili cene elektrike, kot minister ste bili zadolženi tudi za energetiko. Zanima me, ali so bili ukrepi te vlade na področju energetike pravi. Ali je vlada opravila domačo nalogo?

Za gospodinjstva zagotovo. Reakcija z uredbami je bila prava, vlada se je pravilno odločila, da je začasno odpravila prispevek za obnovljive vire energije, saj je zdaj ključno, da se ljudem pomaga. Podoben ukrep smo tudi mi naredili, ko smo to rezervo našli pri omrežnini. Zaradi nižjih cen energije se je celotno finančno breme najbolj preselilo na proizvajalce električne energije, niti ne na trgovce, ki so dobili poroštva. O tem bomo tudi sklicali kakšno sejo komisije za nadzor javnih financ, kajti ključno je, da vzdržujemo dober investicijski tok in tudi dobro kondicijo same proizvodnje električne energije, kot so na primer Gen, HSE in hidroelektrarne. Če je bil za gospodinjstva ukrep pravočasen, pa se je zataknilo pri pomoči gospodarstvu, ki je zaradi tega utrpelo veliko škode. Res pa se je, vsaj glede plina, ki definira ceno osnovne formule za izračun električne energije, veliko čakalo tudi na Evropsko komisijo, ki je zamujala zaradi neusklajenosti med državami članicami. Na pomoč gospodarstvu sta opozarjali gospodarska in obrtna zbornica, zato bi po mojem mnenju morala vlada ukrepati prej.

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik pripravlja reformo plačnega sistema v javni upravi. Ali se vlada preveč ukvarja z javnimi uslužbenci, pa premalo z gospodarstvom, ker je še več zaposlenih?

Drugače bi morali obrniti, in sicer da se mora vlada ukvarjati z obojimi. Ne razumem pa nečesa. Ko smo marca lani sprejeli davčno reformo, nam je takratna opozicija očitala 800 milijonov evrov minusa v javnih financah. Davčno reformo so razbili, namesto tega bomo zdaj imeli 800 milijonov evrov minusa, ker so jih obljubili  za plače javnih uslužbencev. Ali ne bi bilo boljše, da bi bremena porazdelili in da bi bili deležni boljših plač tako v zasebnem sektorju kot javni uslužbenci? Nenazadnje, na kakšen način pa bomo mi zagotovili 800 milijonov evrov dodatnega denarja za javne uslužbence, kot da dodatno obremenimo gospodarstvo? Tak koncept je napačen, zaradi tega govorim, da me moti boj proti podjetnikom, saj je treba razumeti, da ti ljudje dajejo plačo tudi javnim uslužbencem in tudi nam politikom. Treba je razumeti vse spektre družbe, tako zaposlene v gospodarstvu kot tudi javni sektor, ker oboje potrebujemo. Potrebujemo še boljši javni sektor, da bo močan servis slovenskemu gospodarstvu, zato spoštujem dobre javne uslužbence. Niso vsi izkoriščevalci, kot nekateri govorijo, ampak imamo večinoma dobre javne uslužbence, ki zelo vestno opravljajo svoje delo. Jaz sem jih na ministrstvu spoznal veliko.. Mnogi opravljajo svoje delo dobro in kakovostno ter so pripravljeni delati tudi več kot osem ur na dan, zato je prav, da dobijo ustrezno plačilo. Na enak način, kot je prav, da se pomaga gospodarstvu, ki je dvakrat obremenjeno – prvič s plačami za svoje zaposlene in drugič seveda tudi z dvigom plač za zaposlene v javnem sektorju.

Ne razumem pa vlade, da se je lotila reševanja plač v javnem sektorju tako parcialno. Zdi se, da pilota ni v letalu. . Neverjetno je, da predsednik vlade preprosto pride z ministrico na dogodek in reče, vam bomo dali 600 evrov. Nato pride drugam in reče, tudi vam bomo dvignili plače. Če prideš v dnevno sobo, kjer sta dve osebi in rečeš samo eni, da je pridna in ji dvigneš plačo, potem je logično, da je druga oseba razočarana. Zato imamo ta trenutek še ta problem, da je v javnem sektorju zaradi različnih obljub ogromno ljudi nezadovoljnih. Potrebujemo enotno odločanje o tem, kako pristopiti k uresničitvi želja po dvigu plač, potrebno se bo tudi vprašati za koliko. Zame je mnogo premalo, da se Luka Mesec, kot pravi figurativno, izrazi, da nas bo to stalo 800 milijonov evrov. Kdo bo to plačal? Na drugi strani pa ne vprašamo gospodarstva, kako je z dodano vrednostjo, kakšne olajšave potrebujejo, na kakšen način in tako naprej. Preveč se okrog javnega sektorja in plač v javnem sektorju polemizira, govori in obljublja, po drugi strani pa se ne pogleda realnih številk in naših zmožnosti.

Zelo so kritični do vlade tudi gospodarstveniki. V zadnjem času se kot ime možnega mandatarja v primeru predčasnega odhoda sedanjega premierja pojavlja prvi mož NLB Blaž Brodnjak. Bi ga vi osebno podprli?

Dokler so to špekulacije in spini, se ne želim opredeljevati. Blaža Brodnjaka osebno poznam, NLB vodi odlično, ima zelo dobre rezultate. Se tudi strinjam z večino njegovih stališč glede pomoči gospodarstvu, razbremenitvam, kreditiranju ljudi, kreditni sposobnosti državljank in državljanov in tako naprej.

Bo Boštjan Poklukar boljši ali slabši notranji minister kot Tatjana Bobnar in Aleš Hojs?

Saj še ni minister.

Je pa že bil. Pred Hojsom.

Lahko rečem, da me takrat kot minister ni navdušil.

Vas je Hojs navdušil?

Njegovo delo težko  ocenjujem , saj ga ne poznam dovolj podrobno, ni spadal v moj delokrog. Pri skupnih temah sva dobro sodelovala, kot na primer ustanovitev avtocestne policije. Glede Poklukarja pa menim, da mora imeti politik stališča, za katerimi stoji daljše  obdobje, ne pa da je odvisno od tega, kakšna je vlada. Mu pa želim vse dobro, ker če bomo imeli dobro vlado in dobrega ministra za notranje zadeve, se bodo tudi določene stvari lahko bolje reševale.

Vi pa nimate ambicij, da bi prevzeli novo Slovenijo, ki jo zdaj vodi Tonin.

Zaenkrat imamo predsednika stranke Mateja Tonina, ki ima močno podporo in je bil nedavno ponovno izvoljen na kongresu. Sam pa povsem uživam v vlogi  poslanca in predsednika komisije za nadzor javnih financ.

V kakšnih odnosih ste pa z evropsko poslanko Ljudmilo Novak, ki je bila že kot predsednica stranke zelo kritična do Janše in se je ogradila od njegove radikalne politike?

V dobrih.

Bo tudi prihodnje leto vodila listo NSI na evropskih volitvah?

Te razprave v NSi še nismo odprli. Tudi v politiki sem pristaš sistematičnosti in , gremo korak za korakom.  V Sloveniji je NSi tista politična stranka, ki pripomore k stabilizaciji političnega sistema, k njegovi prenovi in tudi vzpostavitvi nekih novih vrednostnih, kadrovskih in ostalih komponent neke zmernosti, ki bo lahko na naslednjih volitvah zmagala.

Boste tudi vi kandidat na evropskih volitvah? Vas zanima delo v Evropskem parlamentu?

Te teme me zanimajo, vendar bo tukaj pomembna enotna odločitev stranke. Poleg tega je to tudi vprašanje za mojo družino, saj imam še zelo majhne otroke in gre za širše vprašanje.

Biografija

Rodil se je leta 1985. Prihaja iz vasice Čehovini v Vipavski dolini. Diplomiral je na Teološki fakulteti. S politiko se je začel ukvarjati že v srednji šoli, ko je ustanovil domači občinski odbor. Leta 2005 je bil izvoljen za generalnega sekretarja podmladka NSI, leta 2009 pa je postal njegov predsednik. Do izvolitve za poslanca je bil tudi strankin tiskovni predstavnik. Poslanec državnega zbora je od leta 2014. V času vlade Janeza Janše (2020-2022) je bil minister za infrastrukturo. Na zadnjih volitvah je v okraju Ajdovščina prejel 14,8 odstotka glasov, kar je bil najboljši rezultat za stranko. V državnem zboru vodi komisijo za nadzor javnih financ. Z ženo, kustosinjo dr. Ano Vrtovec Beno, imata dve hčerki; živijo v Domžalah.