NSi s svežnjem zakonskih rešitev v podporo obrtnikom, samozaposlenim in upokojencem

NSi je v parlamentarno proceduro ponovno vložila predlog sprememb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

[blocktext align=”right”]NSi: Upokojenim obrtnikom in samozaposlenim je potrebno omogočiti prejemanje polne pokojnine in hkratno zaposlitev za polni delovni čas.[/blocktext]

Prvi cilj teh sprememb je želja upokojenim obrtnikom in samozaposlenim omogočiti prejemanje polne pokojnine in hkratno zaposlitev za polni delovni čas. To pomeni ureditev dvojnega statusa upokojencev tako, da bo omogočeno hkratno prejemanje polne starostne pokojnine in opravljanje dejavnosti oziroma zavarovanje iz tega naslova za polni delovni čas.

ZPIZ sme zahtevati povračilo škode od delodajalca le v primeru namerne povzročitve delovne nezgode

Drugi cilj spremembe je urediti področje regresnih zahtevkov oz. odškodnin Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje tako, da bo zasledovano načelo pravičnosti in načelo sorazmernosti.

NSi želi z zakonom, ki je sedaj vložen že tretjič, na področje regresnih zahtevkov oz. odškodnin ZPIZ-a vnesti več pravičnosti. Predlagatelji zakona smo jasno izrazili prepričanje, da mora delodajalec, kadar povzroči nezgodo namenoma, stroške vseh rent in zdravljenj delavca v celoti prevzeti sam.

[blocktext align=”left”]NSi: Kadar je delovna nesreča posledica nesrečnih okoliščin moramo ZPIZ omejiti pri zahtevku za odškodnino, saj v nasprotnem primeru lahko ogrozimo obstoj podjetja, ki ni krivo za nesrečo. Danes zakonodaja to vseeno omogoča.[/blocktext]

Trenutno je to področje urejeno tako, da lahko ZPIZ zahteva povračilo stroškov za zdravljenje delavca tudi v primeru, ko delodajalec ni kriv za povzročitev delovne nesreče in je na primer zagotovil ustrezno varnostno opremo in okolje pri delu. Sedanja zakonodaja tako omogoča, da je zaradi visokih regresnih zahtevkov ogrožen celo obstoj določenega podjetja ali s.p.-ja, čeprav je delodajalec celovito in ustrezno poskrbel za varnost zaposlenega. V NSi ocenjujemo, da bi s sprejetjem tega zakona  naredili velik korak naprej k izboljšanju poslovnega okolja in k več delovnim mestom.

Predlagamo upoštevanje delovne dobe prostovoljnim zavarovancem

Tretji pa je odprava krivice prostovoljnim zavarovancem Pokojninskega in invalidskega zavarovanja (PIZ). Problem je namreč v tem, da se številnim ljudem, ki so na dan 31. 12. 2012 in po njem vplačevali prispevke za pokoninsko dobro brez dokupa, le-ti zaradi naknadne odločitve vlade niso upoštevali.

S spremembami in dopolnitvami zakona v NSi predlagamo, da se vplačani prispevki upoštevajo od 31.12. 2012 naprej, in sicer kot pokojninska doba brez dokupa. Na ta način bi odpravili krivično ureditev, ki je številne ljudi, ki so v dobri veri, da se jim bodo vplačila štela v pokojninsko dobo, pustila na cedilu.[blocktext align=”right”]NSi: Odpraviti moramo krivico tistim, ki so na dan 31. 12. 2012 in po njem vplačevali prispevke za pokojninsko dobro pa se ti niso upoštevali. [/blocktext]

NSi hoče obrtnikom zagotoviti večjo socialno varnost

Na današnjem odboru za delo pa je Iva Dimic predstavila tudi namen in vsebino novele Zakona o delovnih razmerjih. Poudarila je dejstvo, da so obrtniki zaradi dolgotrajne bolezni in poškodbe, zaradi katere so na dolgotrajni bolniški odsotnosti, pogosto v stiski.

»Prihodkov si v tem času ne morejo zaslužiti, stroški pa ostajajo. V NSi jim želimo s to spremembo zakona zagotoviti večjo socialno varnost. Osnovna rešitev je, da se število dni bolniške odsotnosti v breme delodajalca skrajša iz sedanjih 30 delovnih dni na 15 delovnih dni. V to torej ne padejo kratkotrajne akutne bolezni, gripe, prehladi, temveč kronične, dolgotrajne oziroma hujše poškodbe. S tem je tudi preprečena zloraba,« je poudarila podpredsednica NSi. [blocktext align=”left”]NSi: Število dni bolniške odsotnosti v breme delodajalca naj se skrajša iz sedanjih delovnih 30 dni na 15 dni. [/blocktext]

Obrtniki in podjetniki v okviru Zahtev slovenske obrti in podjetništva namreč že vrsto let pozivajo k spremembi določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) in Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ).