Ne moremo podpreti proračuna, ki za slovensko poslovno okolje ne prinaša nobenih izboljšav

»Menimo, da predlagani proračun za slovensko poslovno okolje ne prinaša nobenih izboljšav. Ravno tisti, ki najbolj pridno polnijo slovenske proračunske vreče od teh predlogov proračunov nimajo nič. Zato teh predlogov proračunov seveda ne bomo podprli,« je v stališču NSi o predlogu proračunov za leto 2018 in 2019 povedal poslanec Jožef Horvat.

Vlada se hoče zadolževati in povečati plače za javni sektor

Prepričan je, da so proračunski dokumenti pomemben pokazatelj politične usmeritve vladajoče koalicije. Z njim pokaže kakšne so vladne prioritete, kaj je vladi pomembno in kaj ji ni pomembno.

»Vlada predvideva proračunski presežek v višini nekaj več kot 50 milijonov evrov. Glede na te okoliščine bi pričakovali, da bo Vlada z znižanjem davkov končno razbremenila podjetnike in njihove zaposlene, ki vsako leto poskrbijo, da lahko proračunsko vrečo sploh s čim napolnimo,« je bil jasen poslanec NSi, ki dodaja: »Prav tako je zaskrbljujoč podatek, da vlada še vedno načrtuje zadolžitev v višini kar 3,26 milijard evrov ob enem pa v letu 2019 za več kot 38 milijonov evrov povečuje sredstva za plače javnega sektorja ter nakup blaga in storitev.«

Visimo pod mečem strukturnega primanjkljaja, ker nismo naredili reform

Jožef Horvat je opozoril tudi na dejstvo, da gre pri rahlem proračunskem presežku le za nominalni presežek. Še vedno nas namreč pesti problem strukturnega primanjkljaja.

»To pa zato, ker se vlada v svojem mandatu ni resno lotila nobene reforme. Ob tem opozarjamo, da lahko slovenski proračun ob morebitnem znižanju napovedane gospodarske rasti kmalu spet pristane tudi v primanjkljaju. Ta meč bo visel nad nami vse dokler ne bomo izvedli nujnih reform in znižali našega strukturnega primanjkljaja,« je prepričan.

Povečana prihodkovna stran proračuna daje vladi veliko manevrskega prostora pri iskanju in uveljavljanju novega ekonomskega modela, ki bi prinesel normalizacijo davčnega ter splošnega poslovnega okolja. Vlada pa se za to ni odločila in tako ohranja status quo slovenskega gospodarskega sistema.

Slovensko gospodarstvo rabi predvsem kisik, ne pa miloščine

Podpredsednik NSi je opozoril tudi na zneske za subvencije, ki strmo rastejo. »V NSi raje kot povečevanje subvencij vladi predlagamo zmanjšanje davčnih obremenitev za vse. Slovensko gospodarstvo rabi predvsem kisik, ne pa miloščine v obliki selektivnih subvencij. Potrebujemo pravično davčno okolje, ki je porok za uspeh naših podjetji in rast novih delovnih mest, ki so najboljša proračunska politika pa tudi najboljša socialna politika,« je zagotovil.

Dodaja, da politika visokih davkov izkazuje veliko nezaupanje do sposobnosti državljanov za upravljanje z denarjem, ki ga sami zaslužijo. »Le politika, ki ne zaupa svojim državljanom, od njih zahteva plačevanje previsokih davkov, da bi namesto njih s temi sredstvi upravljala. V Novi Sloveniji tako politiko zavračamo,« je bil jasen poslanec NSi.

Če z davčnim sistemom zatiramo najbolj produktivne posameznike, s tem zatiramo lasten razvoj

Sposobni posamezniki so največ, kar Slovenija ima, je prepričan Jožef Horvat. »Da bi jim ustvariti bolj prijazno okolje za razvoj njihovih idej potrebujemo ugodnejši davčni okvir, kar poleg splošnega nižanja davčnih obremenitev vključuje tudi zmanjšanje strmosti progresivne obdavčitve ter omejitev strme rasti obsega plačevanja socialnih prispevkov. Država, ki z davčnim sistemom zatira najbolj produktivne in ustvarjalne posameznike, s tem zatira tudi svoj lasten razvoj ter svojo lastno prihodnost,« je prepričan Horvat.

Dimna bomba koalicije

Jože Horvat je na tviterju opozoril tudi na dimno bombo vladajoče koalicije, ko je zaradi zadeve Ahmed proračun, ki je vreden 20 milijard evrov, kar naenkrat postal postranska tema.

 

 

Preberite še kako vlada vsako napoved gospodarske rasti v naši državi izkoristi za večanje državne porabe. (TUKAJ)

Preberite še o tem kakšne predloge je NSi predlagala za izboljšavo proračuna, pa so bili zavrnjeni ali preslišani. (TUKAJ)