• Globalni dogovor o migracijah je nesprejemljiv in prinaša velika varnostna tveganja

Globalni dogovor o migracijah je nesprejemljiv in prinaša velika varnostna tveganja

Na današnji izredni seji DZ so razpravljali o Globalnem dogovoru o migracijah. V NSi smo opozorili na številna sporna določila, ki jih vsebuje dogovor. Zabrisana je meja med legalnimi in ilegalnimi migracijami, dogovor predvideva tudi, da bo pridržanje migrantov le skrajni ukrep, spodbuja pa celo k temu, da se država gostiteljica prilagaja migrantom.

Poslanec NSi Jernej Vrtovec je v stališču predlagatelja povedal tri vsebinske razloge, zakaj v NSi svarimo, da ta »globalni dogovor« ni dober. »Prvič zato, ker dogovor vsebuje nekatera sporna določila, kot so: odprt dostop do trga dela in socialnih storitev za migrante v ciljnih državah. Gre za popolno enačenje socialnih pravic. Drugič, zabrisana je razlika med legalnimi in ilegalnimi migranti, saj dejansko dokument v nobeni točki ne govori in opredeljuje ilegalnih migracij. Zakaj je ta razlika zabrisana in zakaj namenoma govorimo o iregularnih migracijah, kajti razlika med ilegalnimi migracijami ali pa iregularnostjo je velika. Tretjič, v dokumentu piše, da so migracije temelj blaginje in so vedno prinašale bogastvo, inovacije in trajnostni razvoj. A tej trditvi ni priložena nobena analiza, niti ni navedeno katere raziskave se ta trditev nanaša. Seveda migracije lahko prinašajo koristi, a ne vedno in ne povsod. Prinašajo tudi varnostna tveganja, kar smo lahko videli v Evropi v zadnjem desetletju in prinašajo tudi gospodarska tveganja,« je v začetku povedal Jernej Vrtovec.

Kdo bo razsojal o tem kaj je diskriminacija nad migranti?

Poslanec NSi je opozoril tudi, da v dokumentu piše tudi: »Sankcije proti migrantom ponovno proučiti in ukiniti«. Iz tega izhaja, da se dokument postavlja nad zakonodajo držav članic OZN.

V 33. točki na strani 24 je zagotovljeno: »Zavezujemo se tudi k spoštovanju svobode izražanja, mnenja skladno z mednarodnim pravom in sprejeti, implementirati in obdržati zakonodajo, ki kaznuje zločine sovraštva in težke zločine sovraštva proti migrantom«. Ob tem se pa postavlja kar nekaj vprašanj, ki jih je izpostavil tudi poslanec NSi. »Kaj so zločini sovraštva in težki zločini sovraštva, kaj je netolerantnost in kaj so druge oblike diskriminacije? Ključno vprašanje pa je, kdo bo o vsem tem razsojal? Kdo bo tisti sodnik, ki bo povedal kaj so druge oblike diskriminacije, kaj so težki zločini sovraštva? V Sloveniji si lahko predstavljamo tako, da bo Mirovni inštitut tisti, ki bo bil sodnik. Jaz nočem takega sodnika, ki bo meni govoril, kaj je svoboda govora in kaj je sovraštvo,« je povedal Jernej Vrtovec.

Dodal je, da tudi nekateri mednarodni pravniki trdijo, da ta deklaracija sodi v t.i. mehko mednarodno pravno zakonodajo, ki določa mednarodne standarde, ti pa prej ali slej prerastejo v običajno pravo in smernice, ki jih nobena država ne more več zavračati, ne da bi se s tem oddaljila od mednarodne skupnosti.

»Sčasoma lahko tako dokumenti, ki so sprejeti pod okriljem OZN prerastejo v mednarodno pravne dokumente. O tem smo se lahko prepričali že v preteklosti,« je opozoril poslanec NSi.

Dogovor po njegovem mnenju ne vsebuje tudi akcijskega načrta za odpravljanje vzroka migracij. »Problem revščine je treba reševati v izvornih državah tretjega sveta, od koder tudi ti migranti prihajajo. Ta dokument o tem nič ne govori, gre celo v nasprotno smer,« je še dejal Jernej Vrtovec.

Politika odprtih meja ne rešuje problemov

Predsednik NSi Matej Tonin je v svojem stališču povedal, da politika odprtih meja dolgoročno ne rešuje problemov. »Politika odprtih meja, ki jo številni izpostavljajo kot rešitev vseh problemov, ne bo rešila 800 milijonov lačnih ljudi. Politika odprtih meja ne bo rešila 200 milijonov ljudi, ki imajo težave zaradi podnebnih sprememb. Prav tako politika odprtih meja ne bo rešila 60 milijonov ljudi, ki se soočajo z vojnami. Politika odprtih meja na kratek rok povzroča nove in nove krivice,« je prepričan predsednik NSi.

S politiko odprtih meja razvite države, razviti svet srka tiste najbolj ustvarjalne ljudi. Iznajdljive, izobražene in predvsem mlade. Z migracijami tako namesto, da bi zmanjševali razlike med bogatimi in revnimi, kvečjemu te še dodatno povečujemo.

»Z leve strani zelo pogosto slišimo o neki solidarnosti, ampak gre predvsem za lažno solidarnost. Govorimo o nekih urejenih migracijah. Torej na podlagi tega lahko pomagamo zgolj samo tistim, ki lahko migrirajo. In spet – kdo lahko migrira. Najbolj iznajdljivi, premožnejši in bolj izobraženi. Kaj pa vsi ostali?« je opozoril Matej Tonin. Poudaril je, da jim bo zahodni svet najbolj pomagal, če bo namesto razvojne pomoči v denarju s temi državami delil tehnologijo.

Če je dokument neobvezujoč, zakaj ga potrebujemo?

Predsednik NSi je prepričan, da trditve, da je dokument neobvezujoč ne držijo in da temu ni tako. »Kar na 45 mestih boste našli stavke, ki govorijo kako se podpisnice tega dokumenta k nečemu zavezujejo in če je resnično neobvezujoč, še enkrat, zakaj ga potrebujemo?« se je vprašal in dodal:

»Slovenska zakonodaja je jasna v katerih primerih so migracije dovoljene. Nekdo lahko legalno vstopi v Slovenijo s pravimi verodostojnimi dokumenti, v nekaterih primerih je potrebna viza. Vse to je jasno zapisano v zakonih in zato ne potrebujemo nobenih dodatnih izjav. Hkrati je zakon tudi jasen, kaj se zgodi, če nekdo v Slovenijo pride na ilegalen način – da gre za prekršek, ki ga je treba preganjati in tudi ustrezno ukrepati.«

Povedal je, da je za NSi moteče to, da je v tem globalnem dogovoru stalno napotilo in spodbujanje k multikulturalizmu, čeprav se je v številnih zahodno evropskih državah pokazalo, da multikulturalizem ne deluje.

Dokument nas sili, da se prilagajamo migrantom

Izpostavil je še eno stvar, ki je za NSI nesprejemljiva, in ki jo dokument vsiljuje. »V tem dogovoru ni jasno povedano, da migranti prihajajo v goste v Slovenijo in ker prihajajo v goste v našo hišo, v našo domovino, v našo državo, so se oni dolžni prilagoditi našim običajem, naši kulturi, našim zakonom in če želite tudi naši ustavi, in ne obratno. V tem dokumentu je ogromno točk, kjer nas spodbujajo, da bi se dobesedno mi morali začeti prilagajati kulturi migrantov, sprejemati njihove navade, tradicije in podobne stvari. In tega enostavno ne moremo sprejeti,« je bil jasen Matej Tonin.

Opozoril je tudi na cilj 13 v dokumentu, kjer piše, da »je pridržanje migrantov predvideno zgolj kot skrajni ukrep.« »To kar piše v cilju številka 13 v tem dogovoru, da naj bi bilo pridržanje migrantov zgolj kot skrajni ukrep, je popolnoma napačno sporočilo. Policija trdi, da ima že ob sedanjem azilnem postopku številne težave v času, ko nekdo zaprosi za azil in ko teče postopek, migrantom omejevati gibanje v državi. Samo v letošnjem letu je po podatkih policije, v Sloveniji neznano kam izpuhtelo 4 tisoč migrantov, neznano kam,« je še izpostavil predsednik NSi.