Redno plenarno junijsko zasedanje poslancev državnega zbora poslanci pričenjajo s poslanskimi vprašanji predsedniku vlade in njegovi ministrski ekipi. Poslanca dr. Vida Čadonič Špelič in Janez Žakelj sta v vprašanjih predsedniku vlade izpostavila alarmantno stanje v slovenskem zdravstvu na področju čakalnih vrst in alarmantno poslabšanje slovenskega gospodarskega okolja in razmer na trgu dela. Vprašanji in odgovora premierja objavljamo v celoti.
Vprašanje dr. Vide Čadonič Špelič: Zadnji podatki NIJZ z dne 1. maja 2023 kažejo, da na prve preglede in ostale zdravstvene storitve nad dopustno mejo čaka 141.111 oseb, kar predstavlja 50,26 % vseh čakajočih. To je za 34,5 % več oziroma 63 tisoč ljudi več kot novembra lani. Kljub temu v krajšanje čakalnih vrst ne vključujete vseh zdravstvenih izvajalcev, ki jih imamo v Sloveniji. Zakaj? Komu so v interesu daljše čakalne vrste?
Odgovor predsednika vlade je dostopen TUKAJ.
Vprašanje Janeza Žaklja: V mesecu aprilu je Slovenija beležila največji padec industrijske proizvodnje in sicer kar – 7,9 %. To je največ med državami evro območja. Evro območje je v mesecu aprilu celo generiralo rast industrijske proizvodnje za 1 %. Zaskrbljujoči so tudi podatki Eurostata glede trga delovne sile. Ti kažejo, da se je v prvem kvartalu leta 2023 zaposlenost zmanjšala za 1,6 odstotne točke v primerjavi z zadnjim kvartalom leta 2022. Gre za največje zmanjšanje med državami EU.
V tem trenutku še ostaja velik problem tudi cena energentov za velika, energetsko intenzivna podjetja. Ta podjetja postajajo nekonkurenčna.
Po podatkih Analitike GZS se je v obdobju od novembra lani do aprila letos industrijska proizvodnja medletno skrčila v 13. od 21 predelovalnih dejavnosti. Več kot 10-odstotni padec proizvodnje so zabeležili v papirni industriji (-21 %), proizvodnji kemičnih izdelkov (-19 %). Alarmanten je podatek, da predstavljajo dejavnosti, ki so v tem obdobju beležile več kot 5 % padce industrijske proizvodnje, kar 35 % celotne industrijske proizvodnje v Sloveniji
Švicarski inštitut za razvoj menedžmenta (IMD) je objavil lestvico svetovne konkurenčnosti za leto 2023, ki vključuje 64 držav. Slovenija se je uvrstila na 42. mesto, kar nas uvršča v zadnjo tretjino držav. Na lestvici konkurenčnosti je Slovenija v zadnjem letu nazadovala za štiri mesta.
V času ohlajanja gospodarstva Ministrstvo za infrastrukturo ustavlja državne investicije (predvsem v državne ceste). Direktorji gradbenih podjetij poudarjajo, da razen razpisov za investicijski program Darsa drugih razpisov preprosto ni. Če se ohladi gradbeništvo, se zaradi multiplikativnih učinkov začne ohlajanje v številnih vzporednih dejavnostih.
Gospodarska interesna združenja vlado že več mesecev opozarjajo, da so razmere v gospodarstvu izjemno zaskrbljujoče. Vladni odzivi na opozorila gospodarstva so nezadostni, aktivnosti v Ekonomsko-socialnem svetu pa so okrnjene.
Spoštovani predsednik vlade, zanima me, ali vlada pripravlja celovit akcijski načrt za odziv na nezavidljivo situacijo, v kateri se je znašlo slovensko gospodarstvo? Kaj boste naredili za izvedbo investicij v vzdrževanje in razvoj cestne in železniške infrastrukture? Kako boste okrepili dialog med socialnimi partnerji?
Odgovor predsednika vlade je dostopen TUKAJ.
Poslanec @ZakeljJanez v poslanskem vprašanju predsedniku @vladaRS: V času ohlajanja gospodarstva ministrstvo za infrastrukturo ustavlja državne investicije (predvsem v državne ceste). pic.twitter.com/NdCU6UUlMF
— NSi (@NovaSlovenija) June 26, 2023
Poslanka @SpelicVida v poslanskem vprašanju predsedniku @vladaRS: Zadnji podatki NIJZ z dne 1. maja 2023 kažejo, da na prve preglede in ostale zdravstvene storitve nad dopustno mejo čaka 141.111 oseb, kar predstavlja 50,26 % vseh čakajočih. pic.twitter.com/WkNDjWqNcV
— NSi (@NovaSlovenija) June 26, 2023