Z obiskom ruskega predsednika Vladimirja Putina se pretirava

DELITE TA
PRISPEVEK
29.07.2016, NSi

IMG_9240Podpredsednik NSi in predsednik OZP Jožef Horvat je pred obiskom ruskega predsednika Vladimirja Putina izrazil nestrinjanje z delom programa obiska in obenem izrazil začudenje nad predvidenimi popolnimi zaporami cest v času največje poletne sezone. Celotno izjavo objavljamo v nadaljevanju.

“Jutrišnji obisk predsednika Ruske federacije gospoda Vladimirja Putina v Sloveniji bo očitno večplasten. Na to kažejo poročanja slovenskih in ruskih medijev. Ko smo na OZP spraševali o programu oz. scenariju obiska, so nam predstavniki našega MZZ odgovorili, da o programu obiska iz varnostnih razlogov poslancem ne morejo odgovarjati.

Ko govorimo o večplastnosti obiska, se nikakor ni možno izogniti politični dimenziji Putinovega obiska v Sloveniji. Prav politična dimenzija Putinovega obiska pa odpira kar nekaj pomislekov, hkrati pa daje dobro izhodišče za razmislek o položaju Slovenije v svetu.

Nova Slovenija – krščanski demokrati smo v svojih izjavah večkrat izražali pričakovanja, da bi bil Putinov obisk v Sloveniji izključno pietetno – komemorativne narave, čeprav smo ves čas vedeli, da bo kontroverzni častni gost, kot je trenutni ruski predsednik, obisk prvenstveno izkoristil za demonstracijo svojega vpliva v državi, ki je članica EU in NATO. Putinu ta trenutek zelo ustreza, da je v osrčju Evrope dobil oder, s katerega bo ‘urbi et orbi’ Bruslju in Washingtonu sporočil, kako krhka in neenotna je EU, da se ne zmeni zato, če so se pripadniki Slovenske vojske v okviru sil NATO znašli ob ruski meji, predvsem pa da bo sporočil, da je Putin velik.

Mi v Novi Sloveniji se s Putinovo kvazi demokracijo pač ne strinjamo.

Ali bo ob pietetni svečanosti na Vršiču ob poklonu žrtvam snežnega plazu marca leta 1916 tudi priložnost za iskreni razmislek o smrti in o nesmiselnem vojnem nasilju, ki so ga v razsežnosti kar dveh svetovnih vojn in stotinah lokalnih sproducirale glave državnih voditeljev brez človeške duše? Ali bodo govorniki jutri spet ponovili: Nikoli več vojne? Ali bo jutrišnja pietetna slovesnost poglobila občutljivost za človeka in nagovorila našo skupno prihodnost, kot je v vabilu ruskemu predsedniku zapisal slovenski gostitelj? Na ta vprašanja bomo dobili odgovore jutri. Bolj kot odgovori pa so pomembna dejanja.

Ker ni dobro, če eno govorimo, delamo pa drugo. To še posebej velja za voditelje držav.

Ob jutrišnjem obisku Putina v Sloveniji imam pred očmi tragedije družin in posameznikov, tragedije, ki se dogajajo v Ukrajini. Zaradi ruske agresije na suvereno državo Ukrajino! Ukrajina je zelo blizu, je naša druga sosednja država, vmes je samo Madžarska. Zelo blizu Sloveniji je torej ta oboroženi konflikt.

Pred očmi imam:

1.800.000 notranje razseljenih oseb iz Krima in Donbasa,

20.000 ranjenih od začetka ruske agresije na Donbas,

10.000 pobitih – po poročanju mednarodnih organizacij,

2.800 mrtvih ukrajinskih vojakov od začetka agresije,

474 kršitev premirja s strani ruskih agresorjev v tednu od 15. do 21. julija, kot poroča Ministrstvo za obrambo Ukrajine.

Zaradi vsega tega je EU, tokrat pa 28-terica enotno, sprejela sankcije proti Ruski federaciji.

Ali bodo slovenski gostitelji jutri toliko samozavestni, da bodo gostu postavljali tudi neprijetna vprašanja. Pričakujemo, da bodo slovenski gostitelji jutri častnemu gostu predstavili naše vrednote slovenske zunanje politike in naš – evropski pogled na miroljubno prihodnost, sožitje med narodi in čas brez vojn.

Če smo že pri pietetnih dogodkih in slavnostnem odkritju še enega spomenika padlim ruskim vojakom na Žalah ter pri osnovni civilizacijski normi – pravici do groba, nas – krščanske demokrate čudi, da slovenska oblast ni pri ruski strani – ob pogovorih za postavitev spomenika na Žalah – odprla vprašanja možnosti odkritja spomenika v Moskvi vsem padlim slovenskim fantom in možem v obeh svetovnih vojnah na ruskih tleh. Gre za načelo reciprocitete in če res gre za pristne prijateljske odnose med državama, potem 70 let po drugi svetovni vojni najbrž ruska oblast razume, da so slovenski fantje in možje bili v času 2. svetovne vojne prisilno mobilizirani.

Poslansko pobudo za pogovore v tej smeri z ruskimi oblastmi sem danes naslovil na slovenski vlado.

Uvodoma sem omenjal, da jutrišnji Putinov obisk daje iztočnico za razmislek o položaju Slovenije v svetu.

Najprej bi rad spomnil, da je DZ 10. julija lani sprejel Deklaracijo o zunanji politiki RS. Na podlagi Deklaracije je Vlada sprejela strateški dokument. Na podlagi zelo jasne referendumske odločitve državljank in državljanov smo v Deklaraciji zapisali, da predstavlja članstvo RS v EU naš temeljni vrednostni in politični okvir za zagotavljanje blaginje in temeljnih pravic. Članstvo v NATO pa predstavlja naš temeljni okvir za zagotavljanje nacionalne varnosti.

Občutek je, pa ne samo ob jutrišnjem obisku predsednika Putina v Sloveniji, da Slovenija v svoji zunanji politiki ne drži svoje jasne linije ampak s svojimi nepremišljenimi solističnimi potezami krši pravila igre, ki so jasno dogovorjena v zavezništvu NATO in v EU, s tem pa škodi predvsem lastnim interesom.

EU in NATO smo države, ki nas združujejo skupne vrednote. Spoštujemo ustanovno listino ZN, ki govori o spoštovanju ozemeljske celovitosti in politične neodvisnosti vsake države.

Še več: Slovenija kot članica EU ne bo smela igrati dvojne igre, spoštovati bo morala tudi pred kratkim objavljeno Globalno strategijo za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, kjer je v poglavju Evropska varnostna ureditev zapisano:

“Suverenost, neodvisnost in ozemeljska celovitost držav, nedotakljivost meja in mirno reševanje sporov so ključni elementi evropske varnostne ureditve. Ta načela veljajo za vse države, tako v okviru kot zunaj meja EU.

Mir in stabilnost v Evropi pa nista več samoumevni. Rusko kršenje mednarodnega prava in destabilizacija Ukrajine poleg dolgotrajnih konfliktov v širši črnomorski regiji pomenita izziv prav za osrčje evropske varnostne ureditve. EU bo ostala enotna pri uveljavljanju mednarodnega prava, demokracije, človekovih pravic, sodelovanja in pravice vsake države, da si svobodno izbere lastno prihodnost.

Upravljanje odnosov z Rusijo je ključen strateški izziv. Usklajen in enoten pristop mora ostati temelj politike EU do Rusije. Bistvene spremembe v odnosih med EU in Rusijo temeljijo na doslednem spoštovanju mednarodnega prava in načel evropske varnostne ureditve, vključno s Helsinško sklepno listino in Pariško listino.

Ne bomo priznali ruske nezakonite priključitve Krima in sprejeli destabilizacije vzhodne Ukrajine. Okrepili bomo EU, izboljšali odpornost naših vzhodnih sosed in podprli njihovo pravico, da svobodno določijo svoj pristop do EU. Obenem pa sta EU in Rusija soodvisni. Zato bomo Rusijo pritegnili k razpravi o nesoglasjih in z njo sodelovali, če in ko se bodo naši interesi prekrivali.”

V NSi razumemo, da je ruski predsednik visoko varovana oseba. Dejstvo, da bosta jutri dalj časa zaprti obe strani nekaterih avtocestnih odsekov, pa kaže na nezaupanje ruskih varnostnih organov do slovenskih varnostnih organov, ki imajo dobre izkušnje z zagotavljanjem varovanja tujih državnikov. Ukrepi jutrišnjega prometnega režima, tako cestnega kot zračnega, so vsekakor pretirani in Slovenija bo prometno paralizirana. Razen, če imajo naši varnostni organi zanesljive informacije o načrtovanih napadih. Upamo, da je ta možnost izključena. Dovolj bi bilo, če bi npr. zaprli avtocesto zgolj v tisti smeri, v kateri se bo ruski predsednik vozil.

Tako se sprašujemo, ali se bodo npr. prebivalci Gorenjske lahko odpravili na družinski sprehod, ali bodo lahko odprli okna svojih hiš in stanovanj? Skrbi pa nas tudi za slovenski izvoznike, če bodo lahko pravočasno dostavili blago svojim izvoznim kupcem. Z zapiranjem gorenjske avtoceste se pretirava. Kako se bodo počutili naši državljani in turisti, ko bodo na cestah ohromljeni zaradi enega človeka?

Obenem želim povedati, da sem prejel vabilo Predsednika Republike gospoda Boruta Pahorja na spominsko slovesnost pri Ruski kapelici. Spominske slovesnosti se bom udeležil, tako kot že velikokrat, bodisi v funkciji poslanca ali zasebno z družino. Za vsa ostala vabila sem se zahvalil in opravičil.

Takoj po končani slovesnosti pri kapelici se bom odpravil v Ljubljano in potem v svoj volilni okraj, kjer me čakajo druge obveznosti.”

Tonski posnetek izjave Jožefa Horvata je na voljo TUKAJ.