UVEDBA PRIPRAVLJALNIC BI OLAJŠALA INTEGRACIJO OTROK TUJCEV

DELI:
19.12.2023, NSi

»V Novi Sloveniji želimo zagotoviti pogoje za uravnotežen razvoj in kakovostno izobraževanje vseh otrok v osnovnih šolah, tako tistih, ki nimajo predznanja slovenščine, da bi lažje sledili pouku v slovenščini, kot tudi tistih, ki predznanje slovenščine imajo. Vendar se dogaja, da zaradi sošolcev brez predznanja slovenščine celoten razred počasneje napreduje s snovjo. Kranjski mestni svetniki so na pristojno ministrstvo že večkrat naslovili pobudo za preverjanje slovenskega jezika pred vstopom tujih otrok v osnovno šolo ter oblikovanje pripravljalnic. Pri oblikovanju te pobude so sodelovali vsi ravnatelji kranjskih in še nekaterih okoliških šol,« je uvodoma v stališču poslanskih skupin poudaril poslanec Aleksander Reberšek.

Skupaj je bilo 1. 9. 2022 v kranjskih osnovnih šolah v prvo triado vpisanih 142 tujih otrok, 95 otrok v drugi triadi in 169 otrok v tretji triadi. Na Mestno občino Kranj sta se v iskanju dobrih praks obrnili tudi občini Velenje in Maribor. »Vsi si želijo čim hitrejšega reševanja tega problema. Standard znanja v razredih, kjer je večji delež otrok brez predznanja slovenščine pada, zato nekateri starši svoje otroke že vpisujejo v šole z manj tujimi otroki,« je nadaljeval poslanec.

V Novi Sloveniji želimo s spremembo Zakona o osnovni šoli poskrbeti za boljšo integracijo in sprejemanje otrok, ki so se v Slovenijo preselili in slovenskega jezika ne razumejo. »Nekaj dodatnih ur slovenščine na teden, ki jih omogoča sedanji sistem, namreč ne zadostuje, da bi lahko otroci sledili pouku slovenščine. Zato smo predlagali, da bi vsi otroci, v katerih materni jezik ni slovenščina, pred vpisom oz. vključitvijo v šolo opravljali preizkus slovenščine, prilagojen njihovi starosti. Če bi preizkus opravili, bi se vpisali, oz. vključili v ustrezen razred osnovne šole, sicer pa bi se vključili v pripravljalnico,« je poudaril.

Sedanji šolski sistem ne prispeva k boljšemu razumevanju med slovensko in neslovensko govorečimi družinami

Pripravljalnica bi trajala eno šolsko leto, v njej pa bi se otroci intenzivno učili slovenščine in spoznavali slovensko kulturo, obenem pa bi otroci skupaj z ostalimi vrstniki obiskovali predmete šport, likovno umetnost in glasbeno umetnost ter po presoji ravnatelja tudi druge predmete, izbirne vsebine in dejavnosti. »V teh urah bi spoznavali in se družili z vrstniki, ki imajo predznanje slovenščine. Zato zavračam očitek, da pripravljalnice pomenijo segregacijo, saj bi del pouka še vedno imeli vsi otroci skupaj. Učitelji, ki imajo v razredu učence brez predznanja slovenščine, se posvečajo dodatnim razlagam, s katerimi poskušajo zaobiti jezikovno oviro. Lahko se zgodi tudi, da so primorani znižati zahtevano raven znanja, to pa pomeni, da celoten razred počasneje napreduje, tudi vsi otroci, ki nimajo težav z razumevanjem slovenskega jezika,« je dodal Reberšek.

V nekaterih krajih se že dogaja, da starši slovensko govorečih otrok skušajo svoje otroke vpisati v šolo, kjer je manj tujcev, da bodo njihovi otroci deležni pouka, kjer učitelji zaradi velikega deleža neslovensko govorečih otrok ne bodo primorani zniževati standarda znanja. »Vidimo torej, da sedanji sistem ne prispeva ravno k boljšemu razumevanju med slovensko in neslovensko govorečimi družinami, temveč ravno obratno: možnost integracije poslabšuje. Z uvedbo pripravljalnic bi po našem mnenju lažje premostili razlike v predznanju slovenščine in prispevali k boljši integraciji. Otrokom brez predznanja jezika bi olajšali spremljanje pouka in jim ublažili marsikatero stisko, ki se zadnja leta pogosto pojavlja ravno zaradi jezikovnih ovir,« je zaključil poslanec NSi Aleksander Reberšek.

Več o našem predlogu si preberite TUKAJ.

PREBERITE ŠE

PREDLAGAJTE DONIRAJTE VČLANITE SE