UPAD GOSPODARSKE AKTIVNOSTI PRI NAS JE BISTVENO NIŽJI OD NAPOVEDI

Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat je na parlamentarnem odboru za finance ob obravnavi odlokov o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022 ter za obdobje od 2022 do 2024 obrazložil nujnost spremembe proračunskih odlokov zaradi zahtevnosti situacije, v kateri se je znašla Slovenija skupaj z drugimi državami po celem svetu. Sprememba odloka, ki med drugim predvideva višji obseg državnih izdatkov, je seveda potrebna zaradi izjemnih okoliščin, povezanih z epidemijo, in ukrepov, ki jih je državni zbor sprejel in gredo v smeri pomoči državljanom in gospodarstvu.

Jožef Horvat je slikovito opisal situacijo, v kateri se je v začetku mandata ob izbruhu epidemije znašla obstoječa vlada: »Ta vlada bi lahko stala križem rok in ne bi sprejela nobenega zakona. Na koncu letošnjega leta bi naredila inventuro, katera podjetja so preživela in katera ne. Ampak ta vlada je v 100 urah prinesla prvi paket pomoči ljudem in gospodarstvu v državni zbor.«

Poslanec NSi je izrazil tudi strinjanje z mnenjem Mednarodnega denarnega sklada: »Strinjam se, da je ključna prioriteta, da se zajezi epidemija ter da se zagotavlja obsežna podpora gospodinjstvom in podjetjem, dokler ne bo precepljenost zadostna. Naš prevladujoči cilj je ohranjanje človeških življenj.« Fiskalno podporo podjetjem moramo ohraniti, dokler gospodarsko okrevanje ne bo dovolj trdno. »Ne upam delati scenarijev, kaj bi se zgodilo, če bi že skoraj na zadnji letvici gospodarstvo padlo, potem bi bili vsi dosedanji PKP zakoni zastonj« je izpostavil vodja poslanske skupine NSi.

Poslanec Horvat je izpostavil tudi nadpovprečno uspešnost Slovenije pri ohranjanju gospodarske aktivnosti: »Upad gospodarske aktivnosti pri nas v višini -5,5 % BDP v lanskem letu je bil bistveno nižji od napovedi, hkrati pa tudi nižji od povprečja držav evrskega območja, kjer je bilo povprečje -6,6 % BDP.«

Vodja poslanske skupine NSi je odprl tudi vprašanje javnega dolga ter pri tem davkoplačevalcem pojasnil, da se do konca programskega obdobja 2021-2024 načrtuje znižanje dolga sektorja država v razmerju do BDP na 78 % BDP. V letu 2020 je naš dolg sektorja država dosegel 80,8 % BDP, kar je sicer visoko. Vseeno pa je to veliko nižja številka od 101,7 % BDP, ki velja za povprečje držav evrskega območja.