Predsednik Odbora za zadeve EU Jožef Horvat na srečanju predsednikov odborov v okviru COSAC-a

Vilna (8. 7. 2013) – Predsednik Odbora za zadeve Evropske unije Jožef Horvat se 7. in 8. julija v Vilni udeležuje srečanja predsednikov odborov v okviru Konference odborov parlamentov Evropske unije za evropske zadeve (COSAC). V okviru tokratnega srečanja bodo predsedniki med drugim razpravljali tudi o  prednostnih nalogah litvanskega predsedstva Svetu EU in možnih korakih na poti k politični in ekonomski uniji. 

Predsednik Odbora Jožef Horvat je v razpravi o prednostnih nalogah litvanskega predsedstva uvodoma pozdravil prednostne naloge predsedstva, predvsem zaradi realnega vrednotenja stanja Evropske unije. V nadaljevanju se je dotaknil vprašanja Transatlantskega trgovinskega in investicijskega sporazuma med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. Z vidika spoštovanja vladavine prava in človekovih pravic državljanov na eni strani ter spoštovanja držav in institucij, partneric Združenih držav, na drugi strani je seveda vsega obžalovanja vredno njihovo nadzorovanje komunikacij in prisluškovanje, saj je nedopustno. Izrazil je upanje, da se bodo ta vprašanja ustrezno razrešila.

Hkrati so po njegovem mnenju pogajanja o tem sporazumu med Evropsko unijo in Združenimi državami potrebna. Evropska unija ima, kot vemo, sklenjenih več podobnih sporazumov z Južno Afriko, Mehiko, Južno Korejo, potekajo pa pogajanja z državami ASEAN-a in Indijo; po drugi strani imajo Združene države sklenjen tak sporazum z državami NAFTA. Če pomislimo na visok delež investicij Unije v Združenih držav in le teh v Uniji, bi takšen sporazum med njima moral biti že sklenjen. Zaveda se, da gre za dva vodilna globalna gospodarska akterja z močnimi interesi, saj predstavljata približno polovico svetovnega BDP-ja. Misli pa, da, čeprav se na mnogih področjih uporabljajo različni pristopi, je na koncu treba izpostaviti cilj, ki je skupen obema akterjema. Z vidika Slovenije je opozoril na interes, da se v poglavje o javnih naročilih vključi tudi področje obrambe. Le na ta način bodo namreč vse države članice Unije lahko na tem področju enakovredne partnerice v razmerju do Združenih držav.

Če je sporazum preveč ambiciozno zastavljen, bi bilo po njegovem mnenju smiselno, da obe strani naredita resen pregled zajetih področij in dosežeta o njih zrel dogovor. Izrazil pa je pa tudi skrb, če do takšnega dogovora ne bo prišlo, predvsem z vidika prihodnje vloge Evropske unije v globalnem smislu. Domneva, da bi se v tem primeru Združene države usmerile na iskanje dogovorov za sodelovanje s hitro naraščajočimi gospodarstvi v drugih delih sveta. To bi posledično za Evropsko unijo lahko pomenilo, da bo globalno gledano vse bolj potisnjena na obrobje.