Poslansko vprašanje Mateja Tonina predsedniku Vlade RS

V okviru redne seje državnega zbora so danes poslanci postavljali
vprašanja predsedniku Vlade RS Janezu Janši. Vodja PS mag. Matej Tonin je
predsednika vlade spraševal o infrastrukturnih projektih, ki jim bo vlada v
prihodnjih mesecih posvetila posebno pozornost. Tonin je predsednika vlade
spraševal tudi o projektu Emonika.

Objavljamo magnetogram vprašanja:

»Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani predsednik Vlade.

Vaša
Vlada in pa tudi ta parlament v zadnjih mesecih vlaga izjemne napore, da bi
končno vstavili te nezadržne, negativne gospodarske trende. Seveda je v tej
luči potrebno sprejemati številne negativne ukrepe, ki so za vse neprijetni
ampak so nujno potrebni, da se vendarle v prihodnosti kaj na boljše spremeni.

Mi v
Novi Sloveniji na nek način ocenjujemo, da pot k izboljšanju gospodarskega
stanja na nek način sledi v treh korakih; Prvi korak je zagotovo stabilizacija
javnih financ, to smo v enem delu že naredili z Zakonom o uravnoteženju javnih
financ. Drugi del tega koraka pa bomo naredili s proračuni ki jih pripravljamo
za prihodnja leta. Drugi korak, ki se nam zdi pomemben je ta, da odpravimo
najrazličnejše sistemske napake in pa da speljemo strukturne prilagoditve. Pred
nami bo v kratkem pokojninska reforma, reforma trga dela in pa ne nazadnje tik
pred nami tudi že Zakon s katerim bomo pomagali, da se sanirajo banke.

In
zadnji, tretji, prav tako pomemben korak pri okrevanju sedanje situacije, pri
izboljšanju sedanje situacije je spodbujanje oziroma omogočanje investicij,
infrastrukturnih investicij.

Zato
nas, spoštovani predsednik Vlade v Novi Sloveniji zanima, kateri so tisti
infrastrukturni projekti katerim bo Vlada v prihodnjih mesecih posvetila
posebno pozornost in naredila vse kar je seveda v njeni moči, da do realizacije
teh infrastrukturnih projektov vendarle pride?«

Odgovor predsednika vlade Janeza
Janše:

»Hvala lepa za vprašanje.

Ravno v
temu času, ko ste postavili to vprašanje misija mednarodnega denarnega sklada,
ki zaključuje obisk v Sloveniji predstavlja sovjo oceno, stanja kot tudi
ukrepov, ki jih je Vlada predlagala. Zdaj, iz te ocene izhaja, da imamo zelo
podoben pogled na vzroke za to krizo, za stanje v katerem Slovenija je in tudi
na ukrepe, ki so potrebni za to, da Slovenija iz te krize izide. Mednarodni
denarni sklad poudarja nujnost, da se vseh teh pet ukrepov, se pravi
prestrukturiranje bank in načina upravljanja državnega premoženja, pokojninska
reforma in reforma trga dela in drugi korak pri konsolidaciji javnih financ s
proračunom za prihodnji dve leti, da se vse to izvede čim prej in čim bolj
temeljito. Misija(?) tudi poudarja v navezavi s tem kar sprašujete vi, da je na
vse to nujno potrebno dodati investicije in pripeljati sveži kapital v državo.
Glejte, to je tudi deloma odgovor na poslansko vprašanje poslanskega kolega
gospoda Vebra. Če pogledamo stanje naših javnih financ in naše proračunske
možnosti, potem je jasno, da iz proračunskih sredstev kakšnih velikih
investicij ne bo. Edina prioriteta, ki je bila možna znotraj teh krčenj in
slabih gospodarskih napovedi, je rezervacija sredstev za lastno udeležbo pri
črpanju evropskih sredstev, ki so še vedno znatna na voljo iz tekoče finančne
perspektive in Slovenija bo tudi za finančno perspektivo do leta 2020 še vedno
dobivala več kot vplačevala v evropski proračun. In naša prioriteta je, da to ne
ostane neuporabljeno, da to investiramo čim prej in za to rezerviramo sredstva
in zato je mogoče kje drugje potrebno zatisniti pas še za eno luknjo bolj zato,
da te priložnosti ne zamudimo. Misija mednarodnega denarnega sklada opozarja
tudi na to, da je potrebno narediti vse, da se izboljša poslovno okolje pri nas
in da se izvedejo tudi transparentni postopki privatizacije večjega dela
državnega premoženja. To pa je tisti glavni vir kjer je možno dobiti sredstva
za investicije. Tudi za infrastrukturne projekte. Ta država ima že od leta 2006
sprejeto resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih ter še vedno tako
aktualna kot je bila takrat .Še vedno vemo kakšna je naša energetska bilanca in
koliko dodatne energije bomo potrebovali v naslednjih 30-ih, 40-ih letih. Vemo
kje ljudje nimajo cest, ki bi omogočale neko normalno povezavo s tem osrednjim
avtocestnim križem. Vemo v kakšnem stanju so slovenske železnice. Vemo kaj so
naše potrebe, ko gre za infrastrukturo v javnem sektorju, v zdravstvu, šolstvu
in tako naprej. Vemo kaj je tisto okolje, ki ga je potrebno kreirati zato, da
bo gospodarski razvoj v tej državi ne samo hitrejši, ampak tudi bolj
enakomeren, ker zdaj temu ni tako in tukaj je teh 35 razvojnih projektov glavne
infrastrukture iz resolucije, ki so zadnja leta čakali na boljše čase ali pa na
boljšo vlado, ki bo to sposobna pognati v delo.

V teh
časih je treba določiti prioritete in prioritete na nek način v veliki meri
določa v teh časih možnost financiranja. Torej prioriteto bodo imeli projekti,
ki jih je možno financirati iz evropskih sredstev, projekti, ki jih je možno
financirati iz koncesij, ki bodo razpisane za upravljanje obstoječega
avtocestnega omrežja in projekti, ki jih bo možno financirati s tujimi
investicijami. Tudi če za kaj mislimo, da je bolj potrebno, bo treba upoštevati
ta vrstni red, ker druge nimamo. Vlada vsak mesec obišče eno od slovenskih
regij in takrat se tudi zelo natančno pogovorimo o tem kaj je dejanska
prioriteta v tistem delu Slovenije, ne gledamo na to prioriteto samo iz
Ljubljane.«

Dopolnjeno vprašanje mag. Mateja
Tonina, ki se nanaša na projekt Emonika:

»Seveda, ko govorimo o infrastrukturnih projektih vsi veliko
razpravljamo o tretjem pomolu, pa o drugem tiru in tako naprej, tako da jaz te
stvari ne bi ponovno pogreval in odpiral. Se pa je v zadnjem času in v medijih
in tudi v naših razpravah ogromno govorilo o tako imenovanem projektu EMONIKA,
ki naj
bi imel poseben pomen in me zanima, kako vi gledate na ta projekt in kje se
morebiti stvari zatikajo, da do njega ne pride?«

Odgovor predsednika Vlade RS Janeza
Janše:

»To je projekt, ki ni zahteval javnih vlaganj oziroma zelo
manjši del v obliki vrednosti zemljišča mislim da Slovenskih železnic, da je ta
nova železniška postaja s spremljajočimi objekti v Ljubljani bi že morala biti zgrajena
glede na prvotno časovnico, objavljen je bil javni razpis, izbran investitor,
potem pa so se začele komplikacije. Mestna občina Ljubljana je po tem, ko je
bil razpis že končan dvignila komunalni prispevek, kar je podražilo projekt za
nekaj 10 milijonov, niso želeli konkurence trgovskemu centru Stožice, ki ga pa
seveda tudi ni. Mestni svet je sprejel drugačen urbanistični načrt in zahteval
poglobitev tirov kar je dodatno podražilo projekt in investitor je postavljal v
neko situacijo, ko jo moral iskati dodatne vire, poleg tega pa se je začelo
komplicirati z izdajo gradbenega dovoljenja, ker je prišlo do spora med
lastnikoma dveh parcel. Lastnikom avtobusne postaje Ljubljana, ki je v tem času
bila privatizirana, jaz sicer ne vem kdaj, ampak Avtobusno postajo Ljubljana je
nekdo privatiziral v tem času in je potem sprožil tožbo, zaradi nekih parcel in
glede na hitrost naših sodišč je stvar zastala in je projekt vreden 250
milijonov evrov pač stal. V tem času so se tudi gospodarske razmere spremenile
in investitor, ki je bil prej pripravljen investirati izključno je na svoj
privatni kapital, gre za mednarodno korporacijo. Sedaj verjetno nima dovolj
sredstev, da zaključi finančno konstrukcijo. Vlada bo na eni od prihodnjih sej
obravnavala to situacija, videla ali je možnosti kaj dodatnega angažiranja
sredstev državne pomoči ali evropskih sredstev in poskušala k temu prispevati.
Apeliramo pa, ponovno, na Mestno občino Ljubljana tudi iz tega mesta, da zniža
komunalni prispevek, omogoči to investicijo, da svoj prispevek k temu, da bo
tudi Ljubljana dobila spodobno železniško postajo ne pa več objektov iz časov
Avstroogrske in da se nekaj dejansko prispeva k skupni blaginji ne pa samo
gleda na lastne koristi.

Ta
projekt Emonika je eden od žalostnih zgodb. Iz dolgega seznama zamujenih
priložnost, kjer bi lahko imeli veliko dela v tem času tudi za gradbeni sektor,
2 tisoč novih delovnih mest pa se je to, zaradi pač nagajanja izpustilo.«