Poslanci sprejeli zakon o slabi banki

Poslanci državnega zbora so v sredo, 3. oktobra na redni seji s 47 glasovi za in devetimi proti sprejel zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Na podlagi zakona se bo ustanovila posebna družba, na katero se bo preneslo slabe bančne terjatve. Ustanovitev slabe banke so podprli tudi poslanci NSi, ki so bili v razpravah nadvse aktivni, njihovi argumenti za ustanovitev slabe banke pa tehtni in prepričljivi.

Vodja PS NSi mag. Matej Tonin je glede sanacije bank dejal, da slovenski bančni sistem ne deluje tako, kot bi moral. »Lahko nekaj naredimo ali pa še naprej brez konca in kraja filozofiramo«, je poudaril in dodal, da se je koalicija vendarle odločila, da bi poskušali nekaj narediti. »V tej luči se pojavljata dva koncepta reševanja tega našega sistema. Eno so dokapitalizacije, eno pa je izločitev slabih terjatev. Če je kaj znano, potem je znano zagotovo to, da dokapitalizacije enostavno ne delujejo. Danes ste lahko dobili kup informacij, da smo v dokapitalizacije zmetali že več kot 2 milijardi evrov, to je dva tisoč in več milijonov evrov, ampak rezultatov ni.«

Poslanec NSi Jožef Horvat, ki je tudi predstavil stališče poslanske skupine, je dejal, da se lahko iz večnih dokapitalizacij slovenski bank naučimo top, da niso bile uspešne. Poudaril je, je slabe terjatve treba prenesti na tako imenovano slabo banko in »v Novi Sloveniji še enkrat in stotič poudarjamo, da je izjemno pomembno, kakšen menedžment bo upravljal s slabo banko. To bo namreč izjemnega pomena.«
Poslanka Iva Dimic pa je dejala, podpira tisti koncept sanacije bank, ki ga je predlagal vlada in ga je v preteklosti uporabila tudi Nemčija. »Nemčiji je uspelo, je ena najbolj vodilnih v Evropski uniji, zakaj ne bi tudi mi bili. Sama bom ta vladni koncept podprla.«

Magnetogram nastopa vodje PS NSi mag. Mateja Tonina:
»Spoštovane kolegice in kolegi.
Imamo problem. To je, da slovenski bančni sistem ne deluje tako, kot bi moral. Lahko nekaj naredimo ali pa še naprej brez konca in kraja filozofiramo. Seveda odločitev je naša. Mi smo se vendarle odločili, da bi poskušali nekaj narediti. V tej luči se pojavljata dva koncepta reševanja tega našega sistema. Eno so dokapitalizacije, eno pa je izločitev slabih terjatev. Če je kaj znano, potem je znano zagotovo to, da dokapitalizacije enostavno ne delujejo. Danes ste lahko dobili kup informacij, da smo v dokapitalizacije zmetali že več kot 2 milijardi evrov, to je dva tisoč in več milijonov evrov, ampak rezultatov ni. Primeri iz sveta so prav tako zgovorni. Skandinavske države, po katerem se Socialni demokrati vedno radi zgledujejo, so se na primer odločali v 90. letih za podoben primer, kot se danes odloča Slovenija. To pomeni, da so izločili slabe terjatve in omogočili, da so banke začele delovati normalno. Na drugi strani imate primer Japonske iz 90. let, ko se je odločila za primer, ki ga danes zagovarjajo Socialni demokrati, to pa je dokapitalizacija. Na Japonskem pravijo, da so bila 90 leta izgubljena leta in da enostavno banke se niso na takšen način sanirale, kot bi se mogle.
Druga tema o kateri želim govoriti so slabe terjatve. na t o temo je bilo izrečenih že na tisoče manipulacij. Slabe terjatve so opredeljene kot tiste terjatve, katerih plačilo zamuja 90 dni. Vprašanje pa je, zakaj to plačilo 90 dni zamuja. Lahko da je šlo podjetje enostavno “zu grund” in tega denarja ne bo nikoli več. To je dokončno izgubljena terjatev. Lahko pa to podjetje samo zaradi trenutnih težav zamuja s plačilom kredita in bomo določen del teh sredstev dobili nazaj. In zaradi tega je včasih naravnost smešno, ko se v parlamentu operira s številkami, ki imajo razlike tudi po 5, 6 milijard. Čeprav vsi dobro veste, vsaj tisti, ki ste poslušali v tem parlamentu na zaprti seji guvernerja, da veste, da razlike v teh številkah so predvsem odvisne od metodologije, kaj banke bi dale kot slabe terjatve in kaj ne bi dale in tako dalje.
Zato tisti, ki govorite, treba je enostavno takoj danes natančno izračunati koliko nas bo to stalo. Jaz upam, da vsak, ki razmišlja razume, da se to ne da. Ker mi ne vemo danes, kolega Han, mi ne vemo danes koliko bomo mi lahko od neke terjatve izterjali. Lahko da bomo jutri tisoč evrov, po jutrišnjem pa samo še 800 evrov. Jaz tega ne vem. Tudi vi tega ne veste. In nihče tega ne ve. In zaradi tega tisti, ki govorite o nekih izračunih enostavno ustvarjate neka lažna upanja, ki jih ni mogoče uresničiti.
Naslednja stvar, kreditna aktivnost. Nekdo je govoril o kreditni aktivnosti privatnih bank, pa kreditni aktivnosti državnih bank. V Sloveniji se je pokazala bistvena razlika med državnimi in privatnimi bankami ta, da privatne banke delujejo na ekonomski osnovi. To pomeni, če je projekt dober banke za ta projekt načeloma dajo kredit. V državnih bankah se je pa poleg tega argumenta pojavil tudi politični razlog, da je nekdo dobil kredit na dobro ime. Mislim, da obstajajo celo politiki, ki so na televiziji povedali, da so šli v banko lobirati in prositi za denar. Eden izmed takih je zagotovo Zoran Janković.
Ne spomnim se kdo je govoril, ampak nekdo je rekel tam po letu 2008, 2009 so tudi privatne banke začele zmanjševati kreditiranje slovenskega gospodarstva, med tem, ko so pa državne banke še vedno to počele na polno. Jaz to vidim prav v tem duhu, prišla je kriza, privatne banke so se na to krizo odzvale na takšen način, da trhlim projektom enostavno niso dajale več kredita, med tem ko so državne banke delale še kaj drugega.
Jaz bi res prosil opozicijo, da se mi zdi škoda v tem trenutku, že tako imamo en kup težav, in mi in ljudje in vsi skupaj, da se še naprej ustrahuje z raznimi tezami, kot je totalna razprodaja državnega premoženja, izguba delovnih mest in tako dalje.
Jaz verjamem, da boste Socialni demokrati kolegu Janku Vebru dali posebno nagrado, ker on vztrajno … / znak za konec razprave/ ponavlja ta stališča. Ampak, jaz mislim, da z vztrajnim ponavljanjem teh strahov, enostavno ne pridemo nikamor.«

Magnetogram razprave Jožefa Horvata:
»Hvala lepa gospod predsednik za besedo. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, spoštovani gospod državni sekretar.
Najprej želim nekoliko zajeziti ta pogrom nad slovenskim bančnim sistemom in želim povedati tukaj zelo jasno, da zaupam slovenskim bankam v državni lasti. Ampak v kolikor danes ne bo sprejet predlog zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnost bank, bom o tem temeljito razmislil, o nadaljnjem zaupanju. Ta očitek kolegov Socialnih demokratov, ko obravnavamo amandma k 2. členu predloga zakona, očitek, da ne bomo znali definirati slabih terjatev ostro zavračam. Mislim, da slovenska finančna bančna, računovodska stroka ima dovolj metodologij, standardov, tudi evropskih, če hočete, da se bodo te slabe terjatve lahko zlo jasno, strokovno in eksaktno definirale. Ne bo jih definirala ne politika, ne bodo se definirale in izbirale ad personam. To tukaj zelo odgovorno trdim. Ocenjujem, da je amandma k 2. členu kolegov iz socialnih demokratov nekako preveč tehnicističen, tudi se sklicuje na sklep Banke Slovenije, postavljam pa si vprašanje, kako bi to komentirala Banka Slovenije. Tega njenega mnenja namreč nimamo.
Jaz bi pa želel v nadaljevanju najprej slovenski javnosti sporočiti nekaj, kar smo morda ves ta čas razprav o sanaciji slovenskih državnih bank izpuščali. Slovenski javnosti in tistemu zadnjemu, poštenemu državljanu, ki redno plačuje davke, vse svoje obveznosti, ki je zvest tej državi, bi želel sporočiti to, kar smo zapisali v koalicijski pogodbi, zato bom to prebral, da ne bom kakšne vejice izpustil. S priznanjem slabih kreditov se bo sprožil tudi postopek ugotavljanja odgovornosti za njihov nastanek. Torej, sprožil se bo tudi postopek ugotavljanja odgovornosti za nastanek slabih kreditov. Ker vidim, da v slovenski javnosti obstaja dvom, češ, da bomo zdaj naredili slabo banko in da bodo potem na nek način odrešeni vsi tisti, ki so slovenske banke v državni naredili za slabe banke. Tukaj, dokler bom sedel na tem mestu št. 90, si bom prizadeval za to, da se bo dejansko iskala odgovornost in da se bo sankcioniralo vse te ljudi, ki so slovenski bančni sistem pripeljali do te faze, v katerem smo.
Na tem mestu se želim zahvaliti strokovnemu timu, ki je pripravljal osnutek zakona. Osnutek je bil vendarle skupno delo. Res je, mi se razlikujemo v konceptih, opozicija, vi pravite predvsem Socialni demokrati, ker Pozitivna Slovenija pač zdaj denar služi nekje drugje. Istočasno pa dobiva plačo tudi tukaj v državnem zboru. Socialni demokrati pravite, da je potrebno še enkrat iti z dokapitalizacijo. Kaj se lahko mi iz večnih dokapitalizacij slovenski bank naučimo? Da niso bile uspešne. In da skritizirate, da nastavlja vlada kot skupščina teh delniških družb svoje ljudi. Torej pravite, da naj ljudje ostanejo. Kako naj ljudje, ki so banke pripeljali do te faze ostanejo in sami sanirajo znotraj bank to, kar je potrebno sanirati. Mi pravimo slabe terjatve je treba prenesti na tako imenovano slabo banko in v Novi Sloveniji še enkrat in stotič poudarjamo, da je izjemno pomembno, kakšen menedžment bo upravljal s slabo banko. To bo namreč izjemnega pomena.
Poglejte, naš nekdanji poslanski kolega in minister v prejšnji vladi dr. Matej Lahovnik je leta 2009 povedal, da bi takrat že morala nastati slaba banka. In takrat ni bilo politične volje. Ne bom na dolgo razlagal kdo je temu nasprotoval, ker od tega dejansko slovenski davkoplačevalci ne bi imeli nič. Pozivam, da danes sprejmemo ta zakon in verjamem, da se bo za slovenske banke v državni lasti začelo novo obdobje. Hvala lepa.«

Magnetogram druge razprave Mateja Tonina:
»O.K. Da vztrajno govorite o tem kako se bo 4 milijarde evrov kar vrglo notri. Ampak piše, da so to poroštva, nihče pa ne ve ali bo to porabljeno 2 milijardi, 3 milijardi in jaz vam hočem samo to dopovedati, ker mi vi nočete razumeti oziroma me napačno razumete, da vi ljudem stalno poudarjate, da tukaj imamo mi 4 milijarde evrov, ki jih bo država vrgla v banke, in to je konkreten denar in zaradi tega bo imel ta manj, tisti manj, ampak to ne gre za konkreten denar in to je gospod državni sekretar že neštetokrat pojasnil in vi to vedno znova ponavljate, ker dobro veste, da gre za poroštva in ne za denar. In tudi to dobro veste, da ni nujno, da bo vseh 4 milijarde evrov poroštev izkoriščenih, lahko bo tudi 2 ali 3, lahko se bo zgodilo, da je to premalo, prav imaš, lahko se bo zgodilo in bomo mogli sprejeti popravek zakona, kjer bomo to povečali. Vse to je možno. Ampak, kolega Han, dolgo časa ste že tukaj in ste lahko točni, ampak vem, da včasih nočete biti, ker vam to ustreza zaradi političnih razlogov. Pa samo še en dodatek v smislu procedure. Meni že to malo preseda, ker eni in drugi stalno govorimo kdo je v dvorani, pa kdo ni v dvorani, jaz tudi na WC ne morem iti. In kolega Židan, ki stalno govori katerega državnega sekretarja tukaj notri ni, ga zdaj spet ni notri in grem staviti, da je v dvorani manj kot državni sekretar in jaz mislim, da imamo poslanci in državni sekretarji pravico do WC-ja in sendviča.«

Magnetogram stališča Jožefa Horvata:
»Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Najavljam podporo s strani Poslanske skupine Nove Slovenije k predlogu Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank. Gospe in gospodje, danes se izteka več kot 8-mesečno obdobje od kar je s podpisom koalicijske pogodbe 25. januarja letos, koalicija zelo jasno napovedala, kako bo reševala problem slabih kreditov in kako bo spodbudila kreditno aktivnost slovenskih bank v državni lasti. Hvala vsem, ki ste se trudili za to rešitev v kateri bomo kmalu odločali. Hvala tudi kolegom iz Socialne demokracije. Žal se ne morem zahvaliti kolegom in kolegicam Pozitivne Slovenije, ki jim je malo mar za to Slovenijo. Debata o slabi banki o tako imenovani slabi banki v Sloveniji traja že najmanj tri leta. Torej ne gre za nobeno hitenje, veliko smo o tem poslušali, brali in se tudi prepričevali. Gre za zahtevno zakonsko materijo, ki bo ob kompetentnem menedžmentu, poudarjam, ob kompetentnem menedžmentu, ki ve kaj je poslovna etika, dala učinke. Mi verjamemo v Poslanski skupini Nove Slovenije, da bo ta rešitev dala učinke. Amandmaji. Res je, veliko jih je bilo, ampak z njimi smo dejansko uspeli, da je prvotna rešitev konvergirala k boljši in dobri rešitvi. To je povedal tudi guverner Banke Slovenije. V zadnjem času se v Sloveniji mudijo predstavniki eminentnih mednarodnih institucij. OECD podpira to Vlado v prizadevanju za stabilizacijo javnih financ in za sanacijo bank. Prav tako Evropska komisija. Prav tako AMF. AMF podpira to vlado v prizadevanjih za stabilizacijo javnih financ in sanacijo bank. Prav tako Evropska centralna banka je dala zeleno luč tej rešitvi in ponavljam, še enkrat danes našo zavezo tukaj pred slovensko javnostjo, berem koalicijsko pogodbo, s priznanjem slabih kreditov se bo sprožil tudi postopek ugotavljanja odgovornosti za njihov nastanek. In ta vrsta odgovornih ljudi, ki so bili odgovorni za slabo stanje v naših bankah, bo izjemno dolga. Poslanska skupina Nove Slovenije torej to rešitev podpira in bo tudi spremljala njeno implementacijo. Hvala lepa.«

Magnetogram razprave Ive Dimic:
»Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Lep pozdrav vsem. Danes poslušam, kje imamo analize, izračune, realno stanje, kakšno je realno stanje. Ampak, glejte, če se ozremo okoli sebe, pogledamo gospodarstvo, vidimo, kakšno je naše realno stanje, trenutno. Mislim, da se preveč pregovarjamo in prepričujemo eden drugega, kdo ima prav, kdo nima. Nihče pa ne pogleda, kaj se dogaja v gospodarstvu. Gospodarstvo dejansko preveč dolgo že trpi od tega samega kreditnega krča. In, če vam povem, kaj konkretno pomeni kreditni krč v gospodarstvu, pa niti ne v, bom rekla, v tistem gospodarstvu, tistega dela gospodarstva, ki naj bi bil za Slovenijo prihodnje gibalo. To so mala in srednja podjetja, tam nekje do 25 zaposlenih. Ne dobijo zaradi kreditnega krča likvidnostnih kreditov. Podjetja so primorana v zadnjem letu odpuščati ljudi. Poznam podjetje, ki iz 25 zaposlenih kljub dobri viziji, projektom in trgu, kamor bi svoje izdelke lahko prodajali, bilo primorano zmanjšati število zaposlenih na šest. Kreditni krč, pa ne govorim o nekih velikih likvidnostnih kreditih. Govorim o kreditu 5 tisoč do 10 tisoč evrov. Ne dobijo že dve leti. Jaz mislim, da je tega vse preveč. In, če hočemo mi pomagati temu gospodarstvu na katerega vsi vemo, da je gibalo prihodnosti slovenskega gospodarstva. Dajmo se nekaj zmeniti in podpreti. Najlažje je, ko otroci vsak na svojem bregu joka, en ima prav, drugi ima prav. Mislim, da tukaj se res premalo upošteva, kakšno je dejansko stanje slovenskega gospodarstva in kaj se z ljudmi, ki so zaposleni v takih podjetjih dogaja. Lahko se samo sprašujemo, ne nazadnje kam to vodi. Vprašanje je časa, koliko časa bodo ta podjetja, da za svoj obstoj za obratna sredstva prodajo svoje poslovne prostore pod ceno, da bodo lahko sploh preživeli, mogoče še mesec ali pa dva, če ne bomo nič naredili, bo še slabše stanje. In koncept, kateri koncept je pravilen za sanacijo bank. Podoben koncept, ki ga podpiram, ki ga je predlagala vlada je uporabila tudi Nemčija. Nemčiji je uspelo, je ena najbolj vodilnih v Evropski uniji, zakaj ne bi tudi mi bili. Sama bom ta koncept podprla, vladni.«