Odziv NSi na natolcevanja, podtikanja in žalitve Janeza Janše v tedniku Demokracija

Predsednik SDS Janez Janša si je v intervjuju objavljenem v zadnjih dveh izdajah Demokracije privoščil izreči številne neresnice, natolcevanja, podtikanja in tudi žalitve na račun NSi, na katere se moramo odzvati in predstaviti resnico.

Če ob strani pustimo izmišljotine o ugrabitvi stranke NSi s strani različnih lobijev in rušenju dr. Andreja Bajuka s strani Lojzeta Peterleta, naj najprej pojasnimo, da se predsednik SDS moti, ko pojasnjuje potek volilnega kongresa NSi na Vrhniki leta 2014. Res je, da so se volitve za funkcijo predsednika stranke in druge organe stranke pričele takoj po nagovoru predsednice Ljudmile Novak, za katero se je predstavil tudi njen protikandidat Aleš Hojs, a volitve so bile takrat še v teku in so se končale približno pol ure po vseh predstavitvah kandidatov. Kdor je želel, je tako lahko počakal na vse predstavitve kandidatov in šele nato oddal svojo glasovnico. Kdor pa je na kongres prišel že odločen za koga bo volil, pa je svojo glasovnico lahko oddal takoj ob pričetku glasovanja. Navedbe, da je bil Aleš Hojs na ta način prikrajšan za svojo predstavitev pred pričetkom volitev oz. izigran, zato enostavno ne držijo.

Očitki na račun posebnosti statuta NSi in domnevnega določanja ožjega vodstva stranke s strani glavnega tajništva prav tako ne držijo. Statut NSi praktično v ničemer posebej ne odstopa od drugih političnih strank zahodne Evrope. V 35. členu tako na primer določa, da dva podpredsednika na predlog predsednika stranke imenuje in razrešuje svet stranke, tretjega podpredsednika pa volijo člani stranke zunaj meja Republike Slovenije. Prav tako glavnega tajnika NSi na predlog predsednika stranke imenuje Svet NSi.

Če se je predsednik SDS morda spozabil, naj ga spomnimo, da ima tudi SDS v svojem statutu v 12. členu določilo, da podpredsednike SDS voli in razrešuje Svet SDS na predlog predsednika SDS. Prav tako isti organ imenuje in razrešuje generalnega sekretarja – prav tako na predlog predsednika SDS.

S strani SDS smo bili v zadnjem času že večkrat deležni tudi očitkov, da Zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki ga je predlagala NSi ni dober, ker naj ne bi omogočal pregona kaznivih dejanj in sodelovanja sodstva pri teh procesih. Zdi se, da predsednik SDS omenjenega zakona ni prebral v celoti, ali pa namerno zavaja. 9. in 13. člen zakona, ki ga je predlagala NSi, namreč podrobno določata postopke odkrivanja in prekopa posmrtnih ostankov. V prvem in drugem odstavku 9. člena tako piše:

(1) Komisija o obstoju domnevnega vojnega grobišča obvesti policijo, državno tožilstvo in Zavod za varstvo kulturne dediščine. Komisija obvesti tudi lastnike in imetnike drugih stvarnih pravic o obstoju domnevnega vojnega grobišča na njihovem zemljišču ter o načrtovanih posegih na njihova zemljišča, o začasnih zavarovanjih in obeležitvah. Za omejitve lastninske pravice in možnost razlastitve se uporabljajo določila Zakona o vojnih grobiščih.

(2) Če se med postopkom ugotavljanja obstoja domnevnega vojnega grobišča ugotovijo dejstva, ki dopuščajo izvedbo ekshumacije (prekopa posmrtnih ostankov) po zakonu, ki ureja kazenski postopek, vodenje in usmerjanje preiskovalnih dejanj policije prevzame državno tožilstvo oziroma preiskovalni sodnik.

Trditve, da pri odkrivanju množičnih vojnih in povojnih grobišč organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj ter sodstva ne sodelujejo, so zato laž ter pomenijo veliko sprenevedanje in zavajanje slovenskih državljanov. Dejstvo je, da določilo 9. člena zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev izrecno določa, da Komisija o reševanju vprašanj prikritih grobišč o obstoju domnevnega vojnega grobišča obvesti policijo, državno tožilstvo in Zavod za varstvo kulturne dediščine. Vse nadaljnje postopke policije, državnega tožilstva in preiskovalnega sodnika določata zakon o kazenskem postopku in zakon o nalogah in pooblastilih policije. In ker gre pri prikritih vojnih grobiščih vedno za sum kaznivega dejanja, sta policija in preiskovalni sodnik vedno prisotna ter vodita postopke v skladu s svojimi pristojnostmi po omenjenih dveh zakonih.

V primeru, da se pri raziskavi kaznivega dejanja zaradi objektivnih okoliščin ne odkrije storilca (kar ni odvisno od dikcije v zakonu, temveč od aktivnosti pristojnih organov in vseh okoliščin odkrivanja storilcev), je potrebno v nadaljevanju izvesti prekop grobišča, tako kot to določa zakon. Tudi pri tem postopku in sondiranju oz. potrjevanju grobišča je glede na to, da gre za kraj kaznivega dejanja, obvezno navzoča policija, ki zbira nove informacije in ugotovitve ter jih posreduje pristojnemu državnemu tožilstvu.

V zvezi s podtikanjem predsednika SDS, da NSi nasprotuje pravici do pokopa še nerojenih otrok, naj jasno zapišemo, da tudi te navedbe ne držijo. V NSi podpiramo pravico do pokopa še nerojenih otrok, zakonu o pogrebni in pokopališki dejavnosti pa smo nasprotovali zato, ker izrecno prepoveduje, da bi pokojnik kljub izraženi poslednji volji ležal doma, če je v kraju mrliška vežica in ker svojci umrlega nimajo pravice do izbire izvajalca prvega prevoza pokojnika iz kraja smrti. Zaradi te druge določbe je povsem utemeljeno pričakovati povišanje stroškov pogrebnih storitev, čemur so nasprotovala prav vsa združenja občin (SOS, ZOS in ZMOS). Zakonu tako nismo nasprotovali zaradi pravice do pokopa še nerojenih otrok, ampak ker zakon kot celota za prebivalce prinaša več negativnih kot pa pozitivnih učinkov.

Krščanski demokrati tudi obžalujemo, da je predsednik SDS v drugem delu intervjuja, ki je bil objavljen včeraj, na tako nedostojen način, brez pravega razloga in v povsem neprimernem času, obračunal z evropskim poslancem in predsednikom osamosvojitvene vlade Lojzetom Peterletom.

Glede na izjemno podrobno analizo dogajanja v NSi, številne izmišljotine in tudi žalitve, na katere niti ni vredno odgovarjati, pa je povsem na mestu vprašanje, kdo se v resnici v koga zaletava in čemu naj to služi?

Nenazadnje je treba biti pošten in izpostaviti dejstva, ki govorijo sama zase – NSi je pripravila številne predloge za modernizacijo gospodarstva in zdravstva, storila dodaten korak v smeri slovenske narodne sprave ter se intenzivno ukvarja s pripravo ukrepov za bolj svetlo prihodnost. Stranko SDS pa sta v zadnje pol leta žal zapustila že dva poslanca, prav tako tudi nekateri drugi njeni vidni predstavniki.

Povsem logično je, da so zato nekateri panični, agresivni in žaljivi…