NSi s pokojninsko reformo: Tristebrni pokojninski sistem za dostojne in vzdržne pokojnine  

»Naš pokojninski sistem drvi v prepad in narediti moramo vse, da ta drveči vlak zaustavimo«, je na novinarski konferenci uvodoma dejal vodja poslanske skupine NSi mag. Matej Tonin, ki je predstavil izhodišča NSi za stabilizacijo in dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema. NSi predlaga tristebrni sistem, ki za vse upokojence zagotavlja dostojne pokojnine, je izrazito dolgoročno vzdržen in zaradi finančne varnosti privlačen tudi za mlajšo generacijo državljanov.

NSi s svojo pokojninsko reformo predlaga, da bi upokojenci končno dobili dostojne pokojnine, da bi vsak slovenski upokojenec dobil 617 evrov, kar država opredeljuje kot prag revščine. S predlogom se ne spreminjajo sedanji pogoji za upokojitev. Tudi po predlogu NSi se namreč zahteva 40 let delovne dobe in 65 let starosti kot pogoj za upokojitev.

NSi predlaga popolnoma nov koncept: TRISTEBERNI POKOJNINSKI SISTEM

Kot že uvodoma omenjeno, predlog NSi predvideva tristebrni pokojninski sistem. Matej Tonin je ob tem obrazložil, da bosta prvi in drugi steber obvezna, tretji steber pa bo prostovoljen. V prvi steber bi po predlogu NSi vsi vplačevali enak nominalni znesek, to je 150 evrov, ki bi se skozi leta usklajeval z inflacijo. Drugi steber bo naložbeni, sestavljen iz vplačil v višini 6% od bruto plače. Denar v drugem stebru je denar posameznika, ki vplačuje in ga lahko prenese tudi na svoje zakonite dediče. Dinamiko izplačil pri drugem stebru prav tako določa posameznik vsak sam po svoji odgovornosti.

»Razlika med prvim in drugim stebrom je v tem, da bo prvi steber še naprej pretočen, vsi vplačani prispevki bodo šli še isti mesec naprej namensko za izplačilo pokojnin. V drugem stebru pa se bo denar nalagal in plemenitil«, Tonin je izpostavil prednosti uvedbe drugega stebra.

Kaj predlog NSi pomeni za državljana z minimalno ali povprečno bruto plačo?

Matej Tonin je delovanje predloga pokojninske reforme NSi predstavil na primeru oseb, ki prejemata minimalno in povprečno plačo. V prvi steber oba vplačata 77.400 evrov. V drugi steber, v katerega sta oba vplačala 6% od bruto plače, pa bi oseba z minimalno plačo imela na svojem pokojninskem računu 24.921 evrov, s povprečno plačo pa 61.920 evrov. »Pri izračunih smo v NSi tudi upoštevali 3% letni donos v drugem pokojninskem stebru, kar pomeni, da se denar dodatno oplemeniti. Po 40-ih letih dela bi oseba z minimalno plačo tako prejela 51.030 evrov, s povprečno plačo pa 126.790 evrov«, je izpostavil vodja poslanske skupine.

»Ko se bo oseba s povprečno plačo upokojila, bo imela na svojem pokojninskem računu 204.190 evrov. Če to razdelimo na pokojnino  v višini 617 evrov, pa dobimo vzdržnost tega sistema do dopolnjenega 92 leta starosti«, je še povedal Tonin.

Komu je predlog NSi najbolj v interesu?

Vodja poslanske skupine mag. Matej Tonin je še poudaril, da je predlog pokojninske reforme NSi v interesu zlasti sedanjim upokojencem. Tonin je namreč prepričan, da če bo obveljal sedanji pokojninski sistem, potem bodo pokojnine realno še naprej padale, tega pa si upokojenci zagotovo ne zaslužijo. »V interesu je tudi tistim, ki so tik pred upokojitvijo, zlasti pa je v interesu mladih, ker jim je ponujen sistem, v katerega lahko verjamejo«, je dejal Matej Tonin.

V nadaljevanju je Tonin še povedal, da je eden iz med ključnih elementov predloga NSi tudi to, da zmanjšujemo odvisnost pokojninskega sistema od razmerja zaposleni/upokojenec.  Sedanji pokojninski sistem je namreč izjemno odvisen od razmerja upokojenci – zaposleni. Dokler je bilo razmerje trije zaposleni na enega upokojenca, je sistem lahko deloval. Danes pa za 100 upokojencev dela le 137 zaposlenih.  »Zato je logično, da takšen sistem kot ga imamo danes z enim pretočnim pokojninskim stebrom, ne more funkcionirati in je na dolgi rok nevzdržen«, je izpostavil Matej Tonin. Nevzdržnost pokojninskega sistema se kaže tudi skozi vplačevanje iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno. Več kot milijardo evrov gre iz proračuna v pokojninsko blagajno. »Zato tisti, ki danes govorijo, da je naš pokojninski sistem vzdržen, ne govorijo resnice,« je bil jedrnat vodja poslancev NSi.

NSi tako s predlogom pokojninske reforme uresničuje svoje poslanstvo: Ne delamo tega, kar se splača, ampak to, kar je dobro za državljane. Ne gledamo le na naslednje volitve, ampak na naslednjem generacije in njihovo življenje v tej državi. Delamo korake, da končno pridemo do normalne Slovenije. V NSi imamo poleg pokojninske reforme pripravljenih še šest ključnih reform, da se lahko učinkovito in uspešno soočimo s ključnimi izzivi: Slabim poslovnim okoljem, visokim javnim dolgom in negativnimi demografskimi trendi.