Zbor za vrednote v Celju

V četrtek, 13. maja 2010, je v Celju potekal sedmi Zbor za vrednote. Zbor so nagovorili: predsednik SAZU dr. Jože Trontelj, predsednica NSi Ljudmila Novak, evropski poslanec Lojze Peterle, priznani vinolog in profesor dr. Julij Nemanič, profesor in psiholog dr. Hubert Požarnik, moralni teolog dr. Roman Globokar in vodja slovenskega programa Radia Vatikan p. Janez Sraka.
 
Dr. Jože Trontelj je v svojem nagovoru dejal: »Raziskave kažejo, da se države s podobno stopnjo razvitosti močno razlikujejo po vrsti kazalcev – blaginje, zdravja in sreče. Izkazalo se je, da o tem ne odloča ne bogastvo, ne kultura, ne podnebje, ne prehrana, niti ne tip vladavine. En sam dejavnik je, ki je pomemben – stopnja neenakosti med državljani. Za merilo neenakosti lahko vzamemo kar razliko med najvišjo in najnižjo plačo v državi. Družbe z večjimi razlikami so se pokazale za slabe skoraj za vsakogar. Tako za revne, za večinsko sredino in celo za bogate.
Pojem uspešno gospodarstvo je vse bolj neprimerna beseda zveza. 80 odstotkov proizvodov je narejenih za enkratno uporabo, iskanje tržnih niš pogosto pomeni izdelovanje stvari, ki jih nihče ne potrebuje. Gospodarska uspešnost danes temelji na vse bol neusmiljenem izčrpavanju ljudi in na vse bolj brezobzirnem izkoriščanju naravnih virov.
Opustiti moramo sedanji potrošniški slog, na katerem temelji današnje tržno gospodarstvo. Začeti moramo ustvarjati bolj prijazno družbo, ki bo znala živeti v ravnovesju sama s seboj in z naravo. V Pravičnem redu, ki bo temeljil na pravilno uravnoteženih vrednotah. Besedo moramo zamenjati z besedo biti. Prizadevati so moramo, da dosežemo boljše upoštevanje vrednot, ker je to edini recept, ki kaže pot iz zagate, v katero je zabrodilo človeštvo«, je zaključil predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
 
Predsednica NSi Ljudmila Novak pa je dejala, da sedaj, ko je v sprejemanju novi družinski zakonik znova doživljamo neko razvrednotenje družine, ko hočemo izenačiti vse tipe družin s klasično družino. Nerazumljivo je, kako naša vlada želi sprejeti nekaj s čimer se večina Slovencev ne strinja in kar ni niti naravno. Klasična družina je tista, kjer lahko človek največ dobi za svoje življenje. Zato moramo v Sloveniji, če želimo ohraniti družino, narediti mnogo več.
Družba si mora prizadevati za najboljše pogoje za svoje državljane. Več kot je urejenih in srečnih družin, bolj urejena in srečna je neka družba. V tej smeri bi morala iti tudi naša prizadevanja«, je zaključila predsednica NSi.
 
Evropski poslanec Lojze Peterle je dejal, da neka vrednota se uveljavi v širšem družbenem prostoru takrat, ko je uzakonjena. »Vsi zakoni izhajajo iz nekih vrednot in načel, oziroma ciljev. Do zakona pa pridemo tako, da neka večina, ki deli iste vrednote, iste cilje neki zakon uzakoni. Letos mineva dvajset let, od kar smo volili prvič svobodno po drugi svetovni vojni. Takrat smo imeli namen postaviti človeka v sredino. Vsekakor smo se odločili prav, saj smo dobili svojo državo. Toda po dvajsetih letih lahko pogledamo do kje smo prišli. Če ne bomo naših vrednot spravili v zakone, ne bomo prišli daleč.
Leta 1990 so ljudje stavili na spremembo, hoteli smo druge vrednote. Pri tem prizadevanju pa je Slovenija ostala na pol poti. Leta 1990 smo politiko vrnili narodu, potem pa so se stvari žal začele obračati. Država je postala sredstvo za dosego ciljev ozke skupine posameznikov, kar je nezaslišano.«
 
 
Profesor dr. Hubert Požarnik je poudaril, da imamo veliko zmedo na področju vrednot. »Vsi govorimo o nekaterih  vrednotah, mislimo pa na popolnoma različne stvari. Medtem ko imamo nekateri pred seboj večje število vrednot, za katere smatramo, da so pomembne za človeka, pa so na drugi strani nekateri, ki mislijo, da zadošča minimalno število vrednot za razvoj posameznika in družbe. Takšno razmišljanje je zmotno.«
 
Dr. Roman Globokar je v svojem nagovoru zboru dejal, da se velikokrat, sploh v politiki, za glavni kriterij postavlja pragmatizem. Oziroma največja korist za največje število ljudi. Zato je potreben drugačen etični pogled. Potreben je pogled, ki spoštuje vsakega posameznika ne glede ena njegovo lastnosti in sposobnosti. Vsak človek ima neodtujljivo pravico do življenja in razvoj. Etika ne more in ne sme biti stvar trenutnega okusa, niti ne more biti stvar družbene koristi, ampak mora biti nujno povezana z odgovornostjo. Z odgovornostjo najprej za uresničitvijo svojega lastnega življenja, z odgovornostjo za življenje drugih ljudi in z odgovornostjo za celotno stvarstvo. Zato je nujno je, da bi etične vsebine prišle v redne šolske učne načrte, od vrtce do univerze.
 
Dr. Julij Nemanič je povedal, da je vino nekaj več. »Vino je edinstvena pijača, ki ji vse civilizacije do sedaj dajejo unikatni status. Vinska trta in vino sta nepogrešljiva v vseh kulturah, sta sestavni del veliko legend, religij, ki so jima dale simbolni pomen in status.
 
Pater Janez Sraka je dejal, da je finančna kriza posledica moralnega nereda. Ljudje smo vključeni v družbo zato, da v družbi doživimo sebe kot bitje, ki se daje in prejema. Zato nikakor ni govora o egoizmu in individualizmu.