Lojze Peterle: Nekatere je zmaga krščanskih demokratov ne le presenetila, ampak tudi razburila

Rušenje Peterletove vlade tudi s strani Janeza Janše

Nedavno je minilo 25 let od ustanovitve Demokratične opozicije Slovenije (Demos), 23. decembra bo obletnica plebiscita, konec decembra pa bo tudi obletnica razpada oz. samorazpustitve Demosa, ki je na prelomu iz 80. v 90. leta zaznamovala demokratične spremembe v Sloveniji. O teh dogodkih je v TV intervjuju spregovoril predsednik osamosvojitvene vlade in evropski poslanec Lojze Peterle, ki je med drugim pojasnil, kdo so bili tisti, ki so Demos rušili.

Kot je pojasnil Peterle je dejstvo, da so na prvih svobodnih parlamentarnih volitvah zmagali krščanski demokrati marsikoga presenetilo, nekatere pa je to tudi razburilo. »Nekateri so bili prepričani, da bo znotraj Demosa zmagala določena stranka, kar pa se na volitvah ni zgodilo. Če ne bi imeli vnaprejšnjega dogovora, da pripade mandatarstvo stranki, ki bo zmagala v Družbeno političnem zboru, bi že takrat imeli težave. Spomnim se, da je kasneje Iva Oman rekel, da je Demos začel razpadati od tistega trenutka dalje, ko smo izvedeli, da so na volitvah zmagali krščanski demokrati,« je dogodke izpred četrt stoletja osvetlil Peterle. 

Rušenje Peterletove vlade tudi s strani Janeza Janše

»Mislim, da nenavadna in presenetljiva samorazpustitev Demosa še ni dovolj dobro in natančno pojasnjena,« je med drugim dejal Lojze Peterle in ozadje dogajanj v tistem času pojasnil takole:»Nekateri so takrat imeli ideje, da bi predsednika vlade menjali še pred proglasitvijo samostojnosti. Po osamosvojitvi, ko se je iz pušk takorekoč še kadilo in še nismo imeli mednarodnega priznanja, pa je tudi že prišlo do prvega predloga o moji zamenjavi. Šlo je za predlog Janeza Janše. Nekateri iz tistega kroga so kasneje jasno povedali, da sta bili znotraj levega dela Demosa dve liniji. Ena me je želela kot predsednika vlade čim prej zrušiti in ta Janšev predlog je bil zelo lepo zapakiran v smeri, da bi Igor Bavčar prevzelo moje mesto, jaz bi prevzel mesto Franceta Bučarja, itd. Ampak, vse to bi bilo seveda nemogoče izpeljali brez predsednika države in še nekaterih drugih stvari. Takrat smo bili v zelo občutljivem položaju in t.i. Hribarjeva linija je zastopala stališče, da je me je treba pustiti na položaju, ker v svetu igram na dobro demokrščansko karto. Tako so me dejansko pustili bolj ali manj na miru oz. na položaju do 15. januarja 1992, ko je bila Slovenija priznana s strani takratne Evropske skupnosti. Zatem pa se je začela serija nezaupnic, v kateri je čedalje bolj sodeloval tudi t. i. levi del Demosa vključno s Pučnikovo stranko in Janšo. Skratka samorazpust Demosa, ki je bil sicer lepo javno predstavljen, razumem kot plan B. Ker ni prišlo do želenih (kadrovskih) menjav, se je pač ciljalo na samorazpustitev. Kako pomembna je bila moja menjava smo videli v tretji fazi, ko po razpustitvi, kljub našemu dogovoru, ni prišlo do volitev. Levi del Demosa je čutil potrebno, da ne zdrži z menoj do volitev, ampak, da me odstranijo že prej. Vse to je vodilo do tega, da se je zgodila prva Drnovškova vlada, volitve pa so bile šele 7 mesecev kasneje.«

Demosu je primanjkovalo želje po bistvenih družbenih spremembah

Pojasnil je tudi, da je po proglasitvi osamosvojitve Slovenije v Demosa primanjkovalo politične volje za bistvene spremembe. Kot je dejal Peterle, znotraj Demosa ni bilo enotnosti glede poteka privatizacije, zakona o denacionalizaciji, ipd. »Moja vlada je, sicer ob nasprotovanju SDZ-ja, sprejela predlog zakona o lastninjenju in ga dala v proceduro, a ga Zbor združenega dela ni dal na dnevni red in tako na skupni seji ni moglo priti do glasovanja,« je dejal trikratni evropski poslanec.

Lustracija je bila večkrat predlagana a nikoli izglasovana

V današnjem času se večkrat slišijo pozivi, da bi morali takoj po osamosvojitvi sprejeti lustracijo oz. prepoved opravljanja javnih funkcij za tiste, ki so bili nosilci funkcij v prejšnjem totalitarnem sistemu. Lojze Peterle je v zvezi s tem dejal: »Pred osamosvojitvijo nisem bil edini, ki nisem bil za lustracijo. Tudi Jože Pučnik ni bil za lustracijo. Spomnim se ko je dejal: »Tudi oni bodo drugačni, imeli bomo nova pravila in novo situacijo.«. Sam sem takrat dejal, da je bila ena revolucija dovolj in preveč. Če bi šli takrat v ta proces, bi doživeli t.i. peto kolono. Nato sva z Janezom Janšo skupaj predlagala zakon o lustraciji – mislim, da celo dvakrat – ampak predlog ni nikoli dobil večine. Vprašanje je, če lahko danes po toliko časa s tem načinom nekatere ljudi za nekaj časa odmaknemo od vzvodov oblasti. Mislim, da je naš problem širši in ne zadeva le lustracije posameznih oseb, ampak bi bilo potrebno lustrirati določene metode in določeno politično kulturo. Ocenjujem, da bi se moralo zgoditi veliko stvari, da bi, kot rečemo, spet zadišalo po pomladi. Prišli smo v položaj, ko je borba za oblast, pozicije, denar in vpliv šla preko običajnih demokratičnih pravil. Danes pa je najbolj žalostno to, da ceno za takšno obnašanje plačujemo vsi davkoplačevalci.«

Intervju z Lojzetom Peterletom si lahko v celoti ogledate TUKAJ.