KMETIJSKA POLITIKA MORA BITI USMERJENA V ZAŠČITO IN RAZVOJ SLOVENSKIH KMETOV, NE PA V NJIHOVO ZATIRANJE IN UNIČEVANJE

DELI:
20.02.2024, NSi

»Z žalostjo moramo ugotoviti, da tudi nova kmetijska ministrica po stari navadi predsednika vlade veliko posluša, nekaj obljubi, ne naredi pa nič. Bojim se, da bo s takšnim odnosom slovenska vlada prisilila kmete, da bodo šli množično na ulice in zahtevali svoje pravice. S sklicem nujne seje želimo opozoriti na zahteve kmetov in pričeti s snovanjem nove kmetijske politike, ki bo v prihodnosti zelo drugačna, saj govorimo o trajnostnem kmetovanju,« je uvodoma na novinarski konferenci dejala dr. Vida Čadonič Špelič.

V NSi pozivamo vlado, da upošteva zahteve kmetov in z njimi vodi ustrezen dialog. »Že ves mandat imamo občutek, da se vlada trudi kmete razjeziti. Pomembno je, da vlada resno upošteva zahteve kmetov, še bolj pomembno pa je, da se jim predstavi jasno časovnico,« je dejala poslanka.

Kmetje se morajo pripraviti tudi na prilagoditev slovenskega in evropskega kmetijstva na zeleni prehod. »Dejstvo je, da je zeleni prehod potreben in pomemben, vendar ne izključno na račun kmeta. Nujno je, da spregovorimo o tem, ali je možno sedanjo kmetijsko politiko, ki se izvaja med letoma 2023 in 2027, vsako leto revidirati tako, da bo usmerjena ciljno za kmete in ne proti njim,« je bila jasna dr. Čadonič Špelič.

Slovenski in evropski potrošnik si ne zaslužita nizkokakovostne hrane

Zavedamo se, da so bili slovenski in evropski kmetje spodbujani k intenzivnemu kmetovanju. »Čeprav bo treba s tem prenehati, se bodo vlade in evropska komisija morale vprašati, kako in s čim nadomestiti kmetu izpad dohodka, da bo še naprej kmetoval. Kmetijstvo bi se lahko skrčilo do te mere, da bomo odvisni od drugih držav, kjer so standardi pridelave in predelave hrane bistveno nižji. Do tega ne sme priti, ker si tega slovenski in evropski potrošnik ne zaslužita,« je poudarila.

Z zahtevo za sklic nujne seje odbora za kmetijstvo želimo v NSi pozvati vse deležnike k dialogu. »Naj se reprezentativne kmečke in okoljske organizacije organizacije, politiki ter uradniki usedejo za skupno pogajalsko mizo in pridejo do rešitev, ki bodo ustrezale vsem. Morajo se slišati, razumeti in najti rešitve,« je povedala.

Slovensko kmetijstvo je drugačno od evropskega 

Politika mora imeti predvsem vizijo in poznati naše kmetijstvo, v Evropski uniji pa moramo zagovarjati slovensko kmetijstvo, ki je popolnoma drugačno od kmetijstva velikih evropskih držav. »Naša majhnost mora postati naša prednost. Želimo, da se vzpostavi pravočasen dialog tudi o zelenem prehodu. Kmetje potrebujejo predvsem pomoč pri prestrukturiranju ter podporo pri njihovih prizadevanjih za ohranitev narave in okolja. Potrebno je predvsem to, da se izpogajajo izjeme, zaradi katerih bo slovenski kmet, posebno male družinske kmetije, še vedno preživel in bo še vedno prideloval slovensko hrano,« je zaključila dr. Čadonič Špeličeva.

Besedilo zahteve je dostopno TUKAJ.