Jožef Horvat: Vladna davčna politika v primerjavi z drugimi državami uničuje konkurenčnost gospodarstva

“Država v imenu vseh državljanov odloča o ravnanju z denarjem, ki ga ti isti državljani prek plačevanja davkov zbiramo v državni proračun. Gre za eno izmed največjih odgovornosti državne oblasti. Za dobro delovanje tega odnosa med državo in državljani potrebujemo zaupanje. Zaupanje je ključnega pomena, zaupanje je ključno pri našem, sicer zelo kompleksnem življenju posameznika ali države. Na žalost se zdi, da je to zaupanje v Sloveniji skorajda popolnoma porušeno,” je v uvodu predstavitve dopolnilne obrazložitve za sklic izredne seje Državnega zbora na temo razmerij med plačanimi davki in prispevki ter javnimi dobrinami, ki jih država za to nudi, dejal podpredsednik NSi Jožef Horvat.

“K rušenju tega zaupanja so v vladnemu času doprinesle na primer tudi davčne blagajne, ki so nekako najbolj udarile tiste, ki so davke že do sedaj pošteno dosledno plačevali,” je poudaril Horvat in spomnil, da se je omenjeno zaupanje porušilo tudi zaradi milijardnih dokapitalizacij bank.

“Davkoplačevalci se utemeljeno sprašujemo, kako je mogoče, da naš težko prigarani denar, ki smo ga preko davkov zaupali v upravljanje države, pristane ravno v zakrpanih bančnih luknjah. Za te bančne luknje pa po vrhu vsega do danes še ni nihče odgovarjal. To je ključno vprašanje, ki muči to slovensko družbo,” je dejal Horvat.

Slovenija je na drugi strani po besedah Jožefa Horvata davčno preobremenjena. “To smo v Novi Sloveniji velikokrat že tudi dokazali. Poglejmo nekaj podatkov; če nekdo v Sloveniji zasluži minimalno plačo, država s prispevki vzame okoli 60% njegove neto plače. Pri povprečni plači se ta odstotek poviša na skoraj 80%, pri dvakratni povprečni plači, ki je za evropske razmere še vedno mizerna, pa država zaposlenemu vzame že vrednost v višini ene celotne neto plače,” je povedal podpredsednik NSi.

Kot je še dejal Horvat, pri bruto plači v višini 1.559 evrov dobi zaposleni v Sloveniji 1.034 evrov neto plače, v sosednji Avstriji pa 1.236 evrov. “To kaže, da slovenska davčna politika v primerjavi z drugimi državami uničuje konkurenčnost našega gospodarstva, otežuje razvoj države in posledično zavira rast blaginje naših državljank in državljanov,” meni podpredsednik NSi.

“Glede na nižjo obdavčitev v Avstriji bi se lahko vprašali, ali so tudi njihove koristi iz proračuna manjše kot pri nas. Na to vprašanje bi težko odgovorili pritrdilno. Očitno v Sloveniji pri vodenju davčne politike in pri razpolaganju s proračunskim denarjem delamo nekaj zelo narobe. Potrebujemo večjo usklajenost med pričakovanji davkoplačevalcev in dejansko usmeritvijo davkoplačevalskega denarja,” je na izredni seji državnega zbora še povedal podpredsednik NSi Jožef Horvat.

V NSi in SDS smo predlagali, da DZ vladi na seji priporoči, naj do naslednjega predloga oziroma rebalansa proračuna uvede k rezultatom usmerjen proračun in orodja, kot so analiza stroškov in koristi. Z drugim priporočilom pa bi DZ vladi priporočil, naj v 90 dneh pripravi poročilo porabe davčnih prihodkov po letih, in sicer od vključno leta 2012 do vključno leta 2015. Pristojni odbor državnega zbora je sicer na žalost vseh delodajalcev in delojamalcev obe priporočili zavrnil.