Jožef Horvat: Vlada se pri oblikovanju proračunov očitno obnaša po načelu: »Kar bo, pa bo.«

DELITE TA
PRISPEVEK
19.04.2016, NSi

poslanci5_anpe_090715»V NSi obžalujemo, da je tako rekoč skozi zadnja vrata tega Državnega zbora prišla ta točka dnevnega reda na aprilsko sejo,« je bil ob obravnavi predloga odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2017 do 2019 kritičen Jožef Horvat.

Dodal je, da so poslanci pričakovali odgovore na preštevilna vprašanja na matičnem delovnem telesu, a do tega ni prišlo. Poslanec NSi je opozoril tudi na dejstvo, da Slovenija, kljub sprejetemu fiskalnemu pravilu in zapisu v Ustavo RS, še vedno nima Fiskalnega sveta, ki je nujno potreben, da fiskalno pravilo stopi v veljavo. Kot je dejal Jožef Horvat gre v tem primeru za jasen primer kršenja zakonodaje, zavrnil pa je tudi namigovanja, da je neizvolitvi Fiskalnega sveta botrovala odločitev NSi, da predlaganih kandidatov ne podpre. »Predlog odloka o okviru oblikovanja proračuna, ki ga imamo pred seboj je prispel v Državni zbor v situaciji, ko, kot rečeno in že vsi vemo, nimamo oblikovanega fiskalnega sveta, ki bi bdel nad številkami, po domače rečeno. To pomeni, da Vlada krši zahteve Zakona o fiskalnem pravilu, ki je bil sprejet z dvotretjinsko večino. Dejstvo, da se postavljanje proračuna za naslednja tri leta odvija brez fiskalnega sveta je nedopustno, kolegice in kolegi,« je pojasnil Horvat.

Odsotnost fiskalnega sveta pomeni kršitev zakonodaje

Poslanec NSi je izpostavil, da bi Fiskalni svet moral zagotoviti neodvisen nadzor in oceniti predlog odloka, ki ga imamo pred seboj. »Te ocene zdaj nimamo. Kršenje Zakona o fiskalnem pravilu Krščanski demokrati ostro obsojamo in koalicijo načelu s predsednikom Vlade in finančnim ministrom pozivamo, naj takoj zagotovita spoštovanje zakona ter vzpostavitev fiskalnega sveta in naj nas ne silijo k razmišljanju o ustavni obtožbi,« je pojasnil in dodal: »Ko se pogovarjamo o tako pomembnih vprašanjih kot je priprava proračuna do leta 2019 bi od koalicije lahko pričakovali veliko bolj vključujoč odnos, kjer se upošteva različna mnenja, konkretne številke in zakonske določbe. Način, s katerim je Vlada začela postopek oblikovanja okvira proračuna, je zato po našem mnenju neprimeren. Opozarjamo na razvite države v tem trenutku, te oblikujejo moderno ekonomsko politiko. V Sloveniji pa izgleda, da se vlada obnaša po načelu, kar bo, pa bo.« 

Horvat: Strukturni primanjkljaj je tumor slovenskih javnih financ

»Dovolite še nekaj besed o strukturnem primanjkljaju. Strukturni primanjkljaj je pravzaprav oprostite izrazu, tumor slovenskih javnih financ, ki raste nekje skrit v zavetju zdrave gospodarske rasti. Tukaj spet, moram reči, da soglašam z gospodom ministrom, dr. Mramorjem, ki pravi, da imamo gospodarsko rast, ampak ta gospodarska rast je zelo krhka. Zaradi strukturnega primanjkljaja postaja Slovenija strukturni bolnik Evrope. Če strukturnega primanjkljaja ne bomo odstranili nas bo hudo prizadel. Za takšno operacijo pa potrebujemo ustrezna pravna orodja. Priložnost za njihovo vzpostavitev se ponuja ob prenovi Zakona o javnih financah,« je opozoril Horvat in izpostavil, da prihodnji dve leti zato nikakor ne bosta enostavni. »Visoka gospodarska rast, ki nam jo napoveduje Evropska komisija bo od nas terjala visoke strukturne napore. Strukturni napori pa pomenijo trajna znižanja določanja odhodkov. V času visokih stopenj gospodarske rasti je nekaterim sicer težko razumeti, da je potrebno odhodke še naprej zniževati, vendar drugačne poti na žalost ni.«

Čas gospodarske rasti je čas poravnave preteklih računov

Jožef Horvat je še dejal, da bi bila odprava strukturnega primanjkljaja odlična naložba za obdobja prihodnjih recesij. »Če že ne zaradi nas samih, smo dobre izhodiščne pogoje za vstop v prihodnje recesije dolžni zagotoviti bodočim generacijam, spoštovane kolegice in kolegi. Še posebej zato, ker jim zapuščamo tudi visoko raven dolga. Nadaljnje zniževanje odhodkov bo prispevalo prav k temu, da bomo končno začeli ustvarjati tudi proračunske presežke in z njimi zniževati dejanski in ne le relativni obseg dolga. Čas prihajajoče gospodarske rasti zato ni čas, ko se spet lahko prepustimo nebrzdani potrošnji, temveč je čas poravnave preteklih računov in hkrati čas priprav na nove krize,« je dejal in napovedal, da poslanci NSi predloga odloka ne bodo podprli.