Jožef Horvat o proračunih za 2016 in 2017: Manjka želja po reformah in odprtosti našega gospodarstva

Jožef Horvat je na seji odbora za finance in monetarno politiko v imenu NSi podal glavne pripombe k pripravljenima proračunoma za leti 2016 in 2017. Kot je dejal, ni pri proračunih videti nobene prave želje po reformah, prav tako pa ni najti prave ekonomske politike, ki bi Slovenijo dvignila na mednarodnih lestvicah uspešnosti. Uvodoma je izpostavil, da sta leti 2016 in 2017 ključni v tem mandatu, če želi vlada udejanjiti spremembe h katerim se je zavezala. »To je ključni čas, to je ključni časovni interval, ko lahko oziroma mora ta koalicija – jaz upam, da bo stabilna do sredine leta 2018 -, ko mora opraviti ključne naloge, za katere se je nenazadnje zavezala v predvolilnih obljubah državljanom in v svojem koalicijskem sporazumu. Zakaj ti dve leti? Zato, ker leto 2018, če bo vse normalno teklo, bo volilno leto in vsi vemo, da volilno leto predstavlja nek iracionalen čas in da si takrat enostavno nobena vlada oz. koalicija preprosto ne upa narediti nekih bistvenih tektonskih sprememb,« je pojasnil Horvat. NSi želi pomagati s petimi davčnimi ukrepi Opozoril je, da nove ekonomske politike ne bo brez zmanjšanja birokratskih ovir – na kar poziva tudi UMAR – in brez internacionalizacije slovenskega gospodarstva. »V tem kontekstu želi NSi državi pomagati s predlogi 5 davčnih ukrepov, s katerimi je minister seznanjen in bi si želel, da bi ta intenzivnost pogajanj glede teh ukrepov bila takšna kot je bila npr. pri Zakonu o fiskalnem pravilu. Verjamem, da bi prišli nekje skupaj in da bi jih potem seveda tudi koalicija in še širše sprejeli,« je dejal poslanec NSi. O večji gospodarski odprtosti Slovenije pa je Horvat dejal: »Mi ta trenutek potrebujemo dobre, zanesljive, tuje vlagatelje in se jih ne smemo bati. In v tem kontekstu seveda zagovarjamo že preverjeni model, to je socialno tržni model gospodarstva, ki bi moral zagotavljati boljše okolje za posameznika, državljana in seveda tudi za naše slovenske družine. Tukaj izpostavljam slovenske družine, saj se tam nenazadnje generira tudi, če hočete, veselje do življenja in nenazadnje se moramo spraševati tudi kam kažejo naši demografski kazalci in kazalci, ki govorijo o številu davkoplačevalcev v prihodnje. Če ne bomo nič storili tudi na pokojninskem področju mislim seveda na pokojninsko reformo pravijo, da je vzdržno do leta 2020 kar pomeni, da moramo začeti s spremembami danes.« Občinam namesto z denarjem pomagajmo z manjšo birokracijo Poslanec NSi se je dotaknil tudi problemov občin, ki od države prejemajo vedno manj denarja, hkrati pa se na njih prelaga več nalog in odgovornosti: »In če že imamo težave, da občinam ne določimo takšne povprečnine kot jih pravzaprav narekujejo njihove zakonske obveze, potem bi morda na neki drugi strani, recimo pri odpravi birokratskih ovir morali narediti vendarle nek korak naprej v teh dveh letih, o katerih se danes pogovarjamo. Zakaj mora za sprejem občinskega prostorskega načrta preteči tudi do 9 let. Poglejte, to je nesprejemljivo.« V zaključku je Jožef Horvat ministra za finance spomnil tudi na nujnost odprave strukturnega primanjkljaja. »Da bi vsi odločevalci, torej poslanci Državnega zbora, sploh lahko sprejeli ustrezne odločitve, je nujna transparentnost prikaza informacij. Poleg konkretnih številk o dinamiki odprave strukturnega primanjkljaja za posamezna prihodnja leta, bi v proračunskih dokumentih zato pričakoval, da bodo te številke podprte s konkretnimi ukrepi. V mislih imam predstavitev zakonov, ki bi jih Vlada Republike Slovenije že ali jih bo tekom leta pripravila in ki bodo po sprejetju v Državnem zboru, na primer, za leto 2016 in vsa leta po tem prinesli 250-milijonsko znižanje strukturnega primanjkljaja. Čeprav gre za dokumente, ki so vezani na državni proračun, bi moral pregled po mojem mnenju prikazovati tudi učinke predstavljenih rešitev preko vseh štirih javnih blagajn. Gre namreč za to, da imajo lahko nekateri diskrecijski ukrepi v eni blagajni na strukturni primanjkljaj negativen učinek,« je še pojasnil Horvat. Celotno razpravo poslanca Horvata si lahko preberete TUKAJ. Ekspertizo glede fiskalnega pravila oz. pomanjkanja dokumentov in projekcij pri odpravi strukturnega primanjkljaja pa si lahko ogledate TUKAJ.