Jožef Horvat: »Pokojninska reforma vsebuje elemente dobre družinske politike«

Poslanci v so na izredni seji
razpravljali o pokojninski reformi. Aktivni v razpravi so bili tudi poslanci
NSi. Poslanec NSi Jožef Horvat je med drugim dejal, da predlagana pokojninska
reforma vsebuje elemente dobre družinske politike. “Ko govorimo o pokojninski
reformi, govorimo, da je nujna zaradi tega, ker imamo katastrofalne demografske
trende”, je dejal Horvat. Poslanka Iva Dimic pa je izpostavila potrebo po
očiščenju pokojninske blagajne. “Pokojninsko blagajno je treba očistiti vseh
izplačil, ki ne temeljijo na plačanih prispevkih”, je delala.

Objavljamo magnetogram razprave Jožef
Horvata:

“Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in
kolegi. Spoštovani gospod minister, državna sekretarka. Uvodoma želim povedati,
da bom podprl predlog sklepa, da je materija, o kateri danes govorimo, primerna
za nadaljnjo obravnavo. Vlada oziroma minister mag. Andrej Vizjak nam je očitno
dal dobro materijo in skozi to razpravo danes, vsaj po moji presoji,
ugotavljam, da smo zbrali kar nekaj primernih kamenčkov iz katerih bi lahko tam
nekje v letošnjem adventnem času nastal lep mozaik, ki bi mu rekli ZPIZ 2.

Res je
tudi, da ima v Sloveniji pokojninska reforma zelo barvito zgodovino. Res je
tudi, da jo spremljajo različne blokade, ker so pač bili nekateri koraki v
preteklosti ponesrečeni. To je gotovo izjemno kompleksna in odgovorna materija
in ne beremo samo zakonskega gradiva, zakonskega besedila, beremo tudi različne
komentarje. Med drugim mi je zelo pomenljiva izjava evropskega komisarja za
zaposlovanje in socialne zadeve, gospoda Laszla Andorja, ki je ocenil, da
Slovenija ni ravno zgledna pri reformiranju pokojninskega sistema in da ni tako
ambiciozna kot druge države v srednji Evropi. Mislim, da to opozorilo moramo
vzeti resno, še posebej ko pravi ta komisar, da je predvsem naloga politikov v
državi, da opozorijo na izjemno pomembnost pokojninskih reform v posamezni
državah. Jaz bi si želel, da bi tudi pri nas imeli takšno srečo pravzaprav in
takšne okoliščine, kot so, v katerih so Poljaki spreminjali pokojninsko
zakonodajo. Nekaj dni nazaj sem bil na sprejemu, ki ga je organiziral poljski
veleposlanik, pa tudi v okviru skupine prijateljstva s poljsko, pa tudi v
razgovorih s slovenskim veleposlanikom na Poljskem, smo lahko ugotovili, da so
Poljaki pred kratkim starost do katere bodo morali delati, povišali na 67 let.
Bili so protesti, bila so nasprotovanja sindikatov, ampak ne takšna kot pri
nas. Predvsem to želim tukaj izpostaviti. Jaz se bojim vse splošnih blokad pri
nas v Sloveniji, s strani sindikatov. Pa da se razumemo, sem za sindikalno
gibanje, vendar ne na račun delovnih mest in poglejte, tudi na Poljskem so
sindikati obkolili parlament, ko so poslanci zakon sprejeli, pa so enostavno
sindikati odkorakali domov. Želim tudi poudariti, da ko se pogovarjamo o
pravicah, se moramo istočasno pogovarjati tudi o dolžnostih in dokler ne bosta
pravica in odgovornost, odgovornost predvsem, hodila z roko v roki, do takrat
pravzaprav ne bo tudi nekega dobrega medgeneracijskega dialoga in vzdržnega
pokojninskega sistema. Ker mi ura nagaja, želim posebej sedaj v tej prvi
obravnavi izpostaviti, kot že rečeno, da bom predlog reforme pokojninskega
zavarovanja podprl, saj so spremembe na tem področju, kot je zapisano tudi v
našem volilnem programu in koalicijski pogodbi, nujno potrebne. Mi pa v Novi
Sloveniji pričakujemo tudi in predlagamo, da sistem bonusov glede upokojitve
starosti na podlagi otrok ostane enak kot je v veljavnem ZPIZ 1. Še več, ostane
progresivnost glede na število otrok, bonus se odšteva od 65 leta starosti,
uveljavljanje ne sme biti omejeno, ostati mora tudi pravica očetov na podlagi
dogovora med očetom in materjo, pri čemer ima seveda mati prednost. Mi pač
želimo, da tudi ta pokojninska reforma vsebuje neke elemente dobre družinske
politike. Ne nazadnje prav, ko govorimo o pokojninski reformi, govorimo, da je
nujna zaradi tega, ker imamo katastrofalne demografske trende. To sicer ni
problem samo Slovenije, to je problem tudi celotne Evropske zveze in mislim, da
je nujno potrebno, da smo tukaj zelo pozorni do družinske politike. Hvala lepa.”

Objavljamo magnetogram Ive Dimic:

“Hvala za besedo.
Spoštovani vsi prisotni, spoštovani gospod minister!
Tako kot za opravljeno delo dobiti
pravično plačilo tako si želimo pokojnine, ki bodo temeljile na vplačanih
prispevkih. Pokojninska reforma je nujna glede na demografske trende in glede
na načela, ki jih reforma zasleduje. Dejstvo je, da trenutno v Sloveniji delež
prebivalstva s starostjo 65 let in več je nekje med 16% do 17%. Slabi dve
tretjini je starih od 20 do 64 let, se pravi, da so v delovni starosti ter
okoli 19% je mladih v starosti 19 let. V nekaterih evropskih državah je delež
starejšega prebivalstva celo do 20% sega. Napovedi strokovnjakov pravijo, da bo
že v nekaj desetletjih delež starostnikov presegel 30%. Posledično to pomeni,
da se bo delež mladih, še posebej otrok v starosti do 14 let hitro manjšal, s tem
pa se bo posledično manjšal tudi delež delovno aktivnih prebivalcev, ki
vplačujejo v pokojninski sistem. Zato je reforma nujna. S tem se strinja ne
nazadnje tudi stroka. In če se vrnem nazaj na vplačilo v pokojninsko blagajno.
Že sedaj v tem sistemu obstoječem so se nekateri soočili s tem, pa naj omenim
nekega obrtnika, samostojnega podjetnika, ki je 40 let plačeval sicer minimalne
prispevke v pokojninsko blagajno, minimalne, ker je že to sam težko skupaj
spraskal ne nazadnje. Sedaj prejema minimalno penzijo, to je 412 evrov. In vam
povem on ne pričakuje, da bo prejemal iz pokojninske blagajne več, ker ve, da
mu iz tega naslova nič ne pripada. Zato je treba pokojninsko blagajno očistiti
vseh izplačil, ki ne temelji na plačanih prispevkih. Gre predvsem za
zasledovanje temeljnih načel varnosti in predvidljivosti. Zato bomo v Novi
Sloveniji in tudi samo pokojninsko reformo podprli.”