Je pravica do zasebnosti pomembnejša od pravice do naše varnosti?

Poslanci na današnjem nadaljevanju redne novembrske seje Državnega zbora
obravnavajo tudi predlog zakona o elektronskih komunikacijah. Matej
Tonin je v svoji razpravi izpostavil zlasti 166. člen tega zakona, ki
pravi, da mora operater telekomunikacijskega omrežja na zahtevo
državnega organa razkriti identiteto lastnika posameznega
telekomunikacijskega priključka.

Vodja poslanske skupine NSI je
dejal, da kot član Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb
na nek način čuti dolžnost, da pojasni tudi drugo plat te zgodbe o
razkrivanju osebnih podatkov. “Ko govorimo o človekovih pravicah in
varnosti, ti dve stvari prej ali slej vedno trčita med sabo. Če si
želimo več varnosti, to na drugi strani najverjetneje pomeni omejevanje
določenih človekovih pravic in obratno.”

Takšna zakonodaja bi morda preprečila oprostilno sodbo v primeru Balkanski bojevnik

Svojo razpravo je utemeljil tudi na razvpitem sodnem primeru Balkanski bojevnik:
“Prav to je eden izmed takšnih primerov, ki kaže, če se včasih s
človekovimi pravicami pretirava in da gredo lahko zadeve tudi v
neproduktivno smer. Kaj želim s tem povedati? Če je operater dolžan
razkriti lastnika telekomunikacijskega priključka, zame osebno to še ne
pomeni tudi razkritja neke vsebine v tej komunikaciji. Osebno zato
menim, da pri tem ne gre za poseg v pravico zasebnosti.”

V nadaljevanju razprave je nakazal tudi uporabnost take določbe, ko gre za kriminalno preiskavo. “Če
sumijo nekega človeka, da izvaja določene kriminalne aktivnosti, lahko s
to zakonsko določbo kriminalisti vsaj ugotovijo, s kom ta posameznik
komunicira. Ne morejo ugotoviti vsebine komunikacije, lahko pa ustvarijo
mrežo, ki razkriva s kom določen posameznik komunicira. In najbrž se
boste strinjali, da je to v kriminalni preiskavi lahko odločilnega
pomena”, je pojasnil Tonin.

Ali se z določenimi človekovimi pravicami pretirava?

Njegova razprava je najbolj zbodla opozicijsko poslanko Majdo
Potrata, ki je dejala, da ne more soglašati s tem, da ji nekdo v
Državnem zboru govori, da pretiravamo s človekovimi pravicami.

V
repliki je Matej Tonin pojasnil, da je bila njegova razprava napačno
razumljena in da je želel izpostaviti predvsem dejstvo, da gre pri
takšnih vprašanjih vedno za tehtanje dveh pravic. “Ti dve stvari sta
medsebojno neposredno povezani in ena v drugo posegata tako ali
drugače. Da pa bo zadeva zelo jasna, bom na konkretnem primeru razložil
na kaj mislim. Če vam ukradejo mobilni telefon in vi zahtevate od
policije, da naj ta mobilni telefon poiščejo tako, da izsledijo njegovo
lokacijo, vam bodo rekli, da je to nesorazmeren in pretiran poseg v
zasebnost posameznika. Torej je človekova pravica tistega, ki vam je
mobilni telefon ukradel vredna več od vaše človekove pravice, da vam
vrnejo lastnino, ki vam je bila ukradena. In v takih primerih jaz
pravim, da gremo včasih s temi stvarmi predaleč”, je v odgovoru dejal Tonin.