DZ referendumsko zahtevo o slabi banki poslal v presojo ustavnemu sodišču

DZ je na izredni seji z 48 glasovi za in 26
proti podprl predlog koalicijskih poslanskih skupin za presojo ustavnosti
referendumske zahteve o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Ustavno
sodišče bo tako presodilo, ali bi imela neuveljavitev zakona oziroma njegova
zavrnitev na referendumu protiustavne posledice. Stališče PS NSi je predstavil
Jožef Horvat. Poudaril je, da se bo z izločitvijo slabih terjatev iz bank, zmanjšalo
dvome o bilancah stanj kreditnih institucij.

Magnetogram
stališča Jožefa Horvata:

»Hvala
lepa gospod predsednik Državnega zbora, poslanke in poslanci, gospod minister,
vse vas prav lepo pozdravljam.

Globalna
družba, Evropska zveza in še posebej država Slovenija se je znašla v finančni
dolžniški krizi in posledično v ekonomski krizi zaradi nespoštovanja obče
človeških vrednot. To danes predavajo različni guruji z različnih področij
proučevanja človeške družbe, to bi danes moral vedeti že vsak. To pomeni, da
ključni ljudje iz politične, finančne in ekonomske sfere, ki so jim bile
zaupane velike odgovornosti, pri svojih ravnanjih, pri opravljanju zaupanega in
premoženje in procesov niso upoštevali splošno znanih korporacijskih vrednot in
etičnih načel poslovanja. Nekateri, v Sloveniji jih je kar nekaj, so bili
pripravljeni za položaj zatajiti vse moralne in etične norme.

Duhovna
in kulturna raven neke družbe pa se prepozna predvsem po njenih etičnih in
moralnih vrednotah, ki odslikavajo družbeno zavest.

Gospe
in gospodje, kakšna je danes družbena zavest v Sloveniji v dvaindvajsetem letu
njene samostojnosti? To je vprašanje, ki bolj kot odgovor terja odgovornost
slehernega izmed nas, ki predstavljamo zakonodajno ali izvršilo ali sodno vejo
oblasti v Republiki Sloveniji. Za ustvarjanje družbene zavesti je izjemno
pomembna tudi neformalna četrta veja oblasti, ki jo v demokratičnih družbah
predstavljajo mediji.

Situacija
kliče po odgovornosti vseh državljanov, predvsem pa vseh politikov, od prvega
politika v državi pa vse tja do zadnjega izmed 3.323 občinskih svetnikov. Žal
je trenutna situacija v Republiki Sloveniji takšna, in to nam je zelo žal, da
danes Zakon o ukrepih Republike Slovenije, za krepitev stabilnosti bank sploh
ni tema. Morda drugorazredna. Danes je prvorazredna tema v tej državi kako
deblokirati implementacijo rešitev, ki poskušajo in imajo dober in iskren namen
ponovno zagnati slovensko gospodarstvo, ustvariti poslovno okolje za razvoj
podjetij. Mnoga imajo dobre proizvode, nove proizvode, nove trge, vendar pa
zaradi več kot tri leta trajajočega kreditnega krča ne morejo uresničiti svojih
poslovnih ciljev.

Soočamo
se s situacijo, ko peščica ljudi “napumpa” (ta izraz sem tukaj
namerno izbral, ker sodi v kontekst današnje seje oziroma v kontekst
predlagateljev referenduma), ko torej peščica ljudi “napumpa”
zadostno množico ljudi, ki a priori nasprotuje in blokira rešitve, ne da bi vsaj
približno poznala vsebine rešitev. Te sicer niso idealne, priznamo, saj
idealnih ni. Morda danes, ko še ni podzakonskih določil, še niti niso
operativne, so pa rešitve, ki bodo s kompetentnimi, s poštenimi ljudmi
pripeljale do ciljev, ki smo si jih zadali.

Koalicija
posluša očitke, da preveč hiti z zakonskimi rešitvami, drugič se od nje zahteva
hitre rešitve. Opozicija zahteva odprtje velikih javnih investicij s čimer se
seveda zelo strinjamo, s to razliko, da je za opozicijo dovolj, če zgolj
govori, koalicija pa ima nalogo, da zagotovi tudi finančna sredstva za tretjo
os, za četrto os, za drugi tir, tretji pomol, elektrarne na Savi, elektrarne na
Muri in tako dalje in tako dalje.

Zaradi
blokad v tej državi nam denarja nihče, vsaj zadosti poceni, ne posodi, sami ga
nimamo, pravi pristop h koriščenju evropskih sredstev pa se je šele s to vlado
sistematično intenziviral, saj se na sejah vlade tedensko spremljajo napredki
oziroma problemi.

V
Sloveniji se tudi vse preveč govori o nekem brutalnem varčevanju, o rezih na
različnih področjih, o rezih vse prek. Ustvarja se depresivna družbena klima,
ki uničuje ustvarjalne potenciale, ki jih je v Sloveniji, hvala Bogu, zelo
veliko. In prav za te potenciale želimo ustvariti okolje v katerem se bodo
lahko maksimalno razvili, ustvarili nove proizvode, nova delovna mesta,
privabljali domače in tuje investitorje in z vsem tem ohranjali in ustvarjali
dobro socialno politiko in blaginjo za vse nas.

Spoštovani,
mi ne počenjamo nič drugega, kot samo to, da poskušamo porabo sredstev iz
državnega proračuna približati prihodkom državnega proračuna. Žal imamo spet
peščico ljudi, ki “napumpa” množico ljudi v prepričanju, da je treba
več trošiti, kot ustvariti. Še vedno dobro milijardo več potrošimo, kot
pridelamo. Če bo šlo tako naprej, z brezglavo zahtevo zgolj po trošenju, bo
Slovenija šla samo še nazaj.

Pa
kljub vsemu in še petič v državnem zboru: Katere cilje pravzaprav zasledujemo z
zakonom o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank?

Navajam
pet najpomembnejših ciljev:

Prvi:
Izločiti slabe terjatve iz bank, kar bo zmanjšalo dvome o bilancah stanj
kreditnih institucij. Na ta način se bodo v bankah zmanjšale izpostavljenosti
do komitentov, ki svojih terjatev niso zmožni odplačati. Posledice bodo višje
bonitetne ocene za banko in lažji dostop do virov financiranja.

Drugi
cilj: Dokapitalizirati kreditne institucije, kar je pogoj za začetek novega
kreditnega cikla.

Tretji
cilj: Pripraviti načrte prestrukturiranja bank, ki bodo omogočili dolgoročno poslovanje
brez državne pomoči.

Četrti
cilj: Prožno prestrukturirati dolgove podjetij do bank.

In
peti cilj: Konsolidirati bančni sistem z združevanjem, povezovanjem in
prevzemi, kar je nujno za povečanje učinkovitosti in lažjega dostopanja do
prepotrebnega kapitala.

Na
tem mestu ponovno izražam ključno pričakovanje Poslanske skupine Nove
Slovenije, in to je, da bo Družbo za upravljanje terjatev bank upravljal
najkompetentnejši slovenski kader. Nas sicer tudi ne moti, če bi v poslovodstvu
sedel kakšen vrhunski tuji menedžer oziroma finančni ekspert, ki bo delal za
interese Slovenije. Ob vseh zablodah menedžiranja nekaterih poslovnih subjektov
v državni lasti – poudarjam, v državni lasti – se nam velikokrat pojavlja
vprašanje, ali imamo doma dovolj dobre kompetentne ljudi, ljudi, ki jih
odlikuje poslovna etika, menedžerje, ki bi se lahko spopadali s težkimi
problemi upravljanja državne lastnine, ki pod roko AUKN niso dali pričakovanih
finančnih učinkov za boljše blagostanje državljanov.

Rad
bi podčrtal še tri ugotovitve oziroma priporočila Poslanske skupine Nove
Slovenije in članov Strokovnega odbora Nove Slovenije za gospodarstvo, v
katerem sedijo tudi strokovnjaki z mednarodnimi izkušnjami v najeminentnejših
svetovnih finančnih institucijah:

1.         Zakon o ukrepih Republike Slovenije za
zagotovitev stabilnosti bank je dober. Zeleno luč mu je dala Evropska centralna
banka, to je javni dokument s podpisom predsednika ECB-ja Draghija. Pripombe
ECB-ja so bile z amandmaji upoštevane.

2.         Posebno pozornost je treba nameniti
menedžmentu Družbe za upravljanje terjatev bank. Ta mora biti profesionalen v
najširšem smislu besede. Menedžerji tako imenovane “slabe banke” bi
morali dati letno poročilo o svojem premoženju.

3.         Plače menedžerjev Družbe za upravljanje
terjatev bank bi morale biti v veliki meri odvisne od uspeha poslovanja, torej
od hitrosti in učinkovitosti pri reševanju problemov, zmerna osnovna plača in
znatni bonusi za uspeh oziroma učinkovitost poslovanja oziroma poslanstva
Družbe za upravljanje terjatev bank.

Nova
Slovenija je tvorno sodelovala pri snovanju Predloga zakona o ukrepih Republike
Slovenije za krepitev stabilnosti bank. Vsem članom te skupine se s tega mesta
zahvaljujem, seveda prav vsem, ne samo predstavnikom Nove Slovenije. Vsem se
zahvaljujem za vložene napore, veliko jih je bilo. V imenu Poslanske skupine
Nove Slovenije najavljam podporo predlogu sklepa o zahtevi Državnega zbora
Republike Slovenije za presojo ustavnosti posledic, ki bi nastale z odložitvijo
uveljavitve ali zaradi zavrnitve Zakona o ukrepih Republike Slovenije za
krepitev stabilnosti bank na referendumu. V Poslanski skupini Nove Slovenije pa
si želimo, da bi se akcija “Stopimo skupaj” nadaljevala danes in tudi
prihodnje dni in potem bomo vsi zmagovalci. Hvala lepa.«