Ali Sloveniji konec leta grozi bankrot?

Za osvežitev spomina: Državni zbor je 26. marca 2009, sprejel predlog rebalansa proračuna RS za leto 2009. Premier Pahor je ob predstavitvi predloga v DZ povedal: ”To je protikrizni rebalans, ki bo dal pozitiven impulz zlasti gospodarstvu.” Strokovni odbor za gospodarstvo pri Novi Sloveniji je ob analizi sprejetega rebalansa proračuna RS ocenil in izrazil nestrinjanje s Pahorjem kar zadeva predznak impulza gospodarstvu. Pahorjevo razumevanje reševanja gospodarske krize daje gospodarstvu prej negativni kot pa pozitivni impulz. Svežnji ukrepov si sledijo, vsem pa je jasno, da niso pravi in ne primejo. Vlada RS z vsakim novim ukrepom sporoča, da se je s prejšnjim zmotila.

Vlada RS ne sprejema ukrepov, pri katerih bi sledila nasvetom strokovnjakov, ampak jih sprejema zaradi ideološke obsesije in lovljenja povpraševanja na političnem trgu. Tudi zato bistvenih ukrepov noče izvesti. Številke za prvo trimesečje letošnjega leta so strah vzbujajoče: za 8,5 % se je zmanjšal slovenski BDP (dvakrat več kot v EU-27), za 32,3 % so se zmanjšale bruto investicije, za 21,1 % se je zmanjšal izvoz blaga in storitev, 6 % BDP znaša slovenski javnofinančni primanjkljaj.

V času tega dramatičnega padanja pa je slovenska država trošila bistveno več kot v enakem obdobju lani, ko je bila rast visoka. Na slovenski javnofinančni primanjkljaj je konec preteklega meseca opozoril komisar za denarne in gospodarske zadeve Joaquin Almunia, vendar je njegove ocene in nestrinjanje z rezultati skupne metodologije arogantno in kot edina zavrnila država Slovenija.

V poznih nočnih urah je DZ po manj kot štirih mesecih sprejel že drugi rebalans proračuna RS za leto 2009. Za predstavitev predloga rebalansa poslancem si je premier vzel vsega osem minut. Minister Križanič je dokument označil kot ”tehnični rebalans” brez ”velikih vsebinskih poudarkov.” Proračunski primanjkljaj bo znašal po tem rebalansu 1,8 milijarde evrov ali 5 % BDP, kar Križaniča ne skrbi, saj je primanjkljaj ”vendarle nižji od povprečnega v naših partnericah, članicah Evropske unije.” V Novi Sloveniji pa smo prav zaradi katastrofalnih trendov izjemno zaskrbljeni in ne želimo, da se Slovenija preda v usodo. Iz ravnanja Vlade RS in vladajoče koalicije, ki se ji pri sprejemanju takšnega rebalansa proračuna RS, roka ne trese, lahko logično sklepamo, da bomo kmalu imeli še en ”tehnični” rebalans proračuna, ki bo zgolj posledica (inventura) kaotičnih dogajanj v Sloveniji.

V kolikor se Vlada RS ne bo z vso resnostjo, takoj, ob upoštevanju domačih in tujih strokovnjakov resnično začela ukvarjati z ustvarjanjem optimalnega okolja za reševanje slovenskega gospodarstva in ustvarjanja novih delovnih mest, potem v Novi Sloveniji napovedujemo ob koncu leta bankrot države.