Za družino in narod z odgovorno politiko krščanskih demokratov
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1993 razglasila 15. maj za Mednarodni dan družin. Družina je temeljna skupnost, v kateri večina ljudi podari in prejme največ ljubezni, iz katere zajema moč za svoje življenje. Mnoge družine doživljajo tudi hude preizkušnje zaradi revščine, bolezni ali medsebojnega nerazumevanja. Družina zaznamuje vsakega človeka za vse življenje, zato je pomembno, da se vsak njen član trudi za dobre odnose v tej skupnosti, ne glede na njeno velikost, sestavo in številčnost. Družinsko življenje in odnos države do družine sta v veliki meri tudi odraz časa, v katerem živimo. Čeprav vse raziskave in statistike kažejo, da je trdna družina najboljše okolje za zdravo vzgojo in varno počutje otrok , nas želijo nekateri »strokovnjaki« prepričati prav nasprotno.
Zaradi velike brezposelnosti ali negotove zaposlitve mladih je dandanes prav to najresnejša ovira za osnovanje družine, ki je za veliko večino ljudi še vedno največja vrednota. Zato mora biti družinska politika države skrbno načrtovana, predvsem pa naklonjena mladim družinam. Zdi se, da trenutna oblast prav na tem področju postavlja druge prioritete. Večja stopnja zaposlenosti in ugodnejša stanovanjska politika bi morali postati največji prioriteti slovenske družinske politike.
Vsem družinam in vašim družinskim članom čestitam ob mednarodnem dnevu družine in želim, da bi bila tudi vaša družina varno zavetje otrok in kraj medsebojne ljubezni in spoštovanja. Vsem, ki si želite ustvariti svojo družino, pa želim, da bi vam bila za uresničitev te želje dana tudi možnost, ki bi jo znali izkoristiti in v njej polno zaživeti.
V teh dneh se spominjamo 70. obletnice konca 2. svetovne vojne. Vojna se je maja 1945 v Evropi sicer končala, v Sloveniji oziroma Jugoslaviji in v vzhodno evropskih državah pa je komunistična totalitarna oblast nadaljevala s poboji, mučenji in ustrahovanji nasprotnikov komunizma. Tako se obletnice konca vojne v Sloveniji spominjamo z mešanimi občutki, ker vse do današnjega dne nismo našli poti do sprave, resnice in pomiritve. Prav tako še nismo sposobni sprejeti naše zgodovine z vsemi njenimi dejstvi in tudi stranpotmi. Ne znamo in ne zmoremo si priznati, da smo bili kot narod žrtev fašizma, nacizma in komunizma ter grešnosti, zablod in neinformiranosti človeka. Zaradi nemoči, morda tudi trmastega vztrajanja pri lastnih predstavah in sodbah, je slovenski narod razdeljen, kar ustreza tistim, ki na podlagi teh delitev ohranjajo svoj status in svojo politično moč. Največje žrtve pa so, ob užaloščenih svojcih žrtev, naše mlade generacije, ki so se znašle v brezupni situaciji. Sodobni exodus mladih Slovencev kliče k drugačnemu ravnanju celotne družbe. To je izziv tudi za krščanske demokrate, zato predlagamo Zakon o vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ker menimo, da vsak civiliziran narod najprej pokoplje svoje mrtve, vsak človek pa ima pravico do groba in spomina. V upanju, da bo naš zakon pripomogel k ureditvi več kot 600 prikritih grobišč in omogočil tudi dostojni pokop vseh žrtev, bomo naredili vse, kar je v naših močeh, da bo tudi sprejet. Kdor želi iskati vsemogoče razloge in izgovore, da se to ne bi zgodilo, pa je daleč od sprave in spoštovanja človeškega življenja in civilizacijskih norm.
Vsak izmed nas je vsaj do neke mere odgovoren za stanje duha v družbi. Nihče ni pri tem izvzet, nihče brez možnosti za svoj doprinos k boljšim odnosom in nihče brez priložnosti, da dela za mir in spravo. »Nikoli ne smete reči, da se ne greste več politike,« nam je ob nedavnem srečanju zabičal koprski škof Jurij Bizjak. K delu za pravičnejšo družbo, kar naj bi bila politika krščanske demokracije, nas spodbuja tudi papež Frančišek. Čeprav je NSi v opoziciji, neutrudno poslušamo probleme naših državljanov in iščemo rešitve z zakonskimi predlogi, izrednimi sejami in drugimi možnostmi, ki jih imamo v opoziciji. Slovenija potrebuje odgovorne politike in odgovorno delo za državljane. Tega se krščanski demokrati zavedamo, zato delamo s »polno paro«.
Se vidimo na taboru v Beltincih!