Matej Tonin ob interpelaciji: Je normalno, da država rešuje banke, v katere niti lastniki ne verjamejo?

Ljubljana (20. 11. 2013) – »Če je minister za finance redkobeseden, sicer ni nič narobe, če pa je pretirano redkobeseden, pa je lahko to zaskrbljujoče. Ker pomanjkanje informacij v finančnem svetu ustvarja negotovost in odganja morebitne investitorje,« je uvodoma dejal vodja poslanske skupine NSi in izrazil mnenje, da je bilo glede nadzorovane likvidacije Probanke in Factor banke s strani ministra premalo pojasnil in »mu zato težko verjamemo, da je za stabilnost bančnega sistema potrebno nameniti kar več kot  milijardo poroštev in minimalno 400 milijonov evrov za napovedano ukinitev dveh bank.«

Minister je o poslovanju Factorbanke in Probanke očitno veliko vedel

Matej Tonin je v stališču krščanskih demokratov ministru za finance zastavil več vprašanj, na katere bi radi dobili odgovor. Tako je ministru dejal:  »Sprašujem vas ali ne bi bilo normalno, da bi v obe banke, torej v Factor banko in Probanko najprej poslali prisilno upravo in se šele nato odločili, ali boste obe banki postali v stečaj oziroma se boste odločili za nadzorovano likvidacijo? Če bi v banki postali najprej prisilno upravo, ki bi pregledala poslovanje, bi najverjetneje lažje ugotovili katera opcija je cenejša in boljša za državo Slovenijo. In če bi to storili na takšen način, potem bi vam morda še lahko verjeli, da ste za nadzorovano likvidacijo odločili zato, ker je to cenejše in boljše za Slovenijo. Ker pa ste v obe banki hkrati poslali prisilni upravi in že v samem začetku sporočili, da bo šlo za nadzorovano likvidacijo, nas vse skupaj napeljuje k temu, da ste o poslovanju teh dveh bank veliko vedeli. Ker ste o poslovanju veliko vedeli, ste najbrž vedeli tudi to, da sta ti dve banki v težavah, da sta kapitalsko neustrezni in da imata lastnike, ki teh bank nista pripravljene reševati.«

Tonin: Gre za reševanje vplivnih 175 posameznikov in podjetij

»Spoštovani minister, ali se vam zdi normalno, da država nalaga depozite v banke, katerih lastniki ne verjamejo v obstoj teh bank? Torej, ali verjamete, spoštovani minister, da propad bank, ki ima 4% delež lahko ogrozi slovenski bančni sistem? Morda bi vam še verjeli, da ti banki lahko pomembno zamajata slovenski bančni sistem in ogrozita vse ostale banke, če ne bi vedeli naslednjih podatkov.  Namreč, da ima 99,5% komitentov teh bank vloge pod 100 tisoč evrov in guverner je rekel, da je povprečna vloga teh komitentov 11 tisoč evrov.  Torej 99,5% komitentov predstavlja približno 35.000 komitentov in vsi ti imajo pod 100 tisoč evrov, za kar jamči država. Na drugi strani pa imate 175 vplivnih posameznikov in podjetij, ki predstavljajo 0,5% vseh komitentov in ki imajo v teh dveh bankah več kot 100 tisoč evrov,« je na podlagi številk situacijo pojasnil Tonin.

»Spoštovani minister, ali se vam ne zdi, da bi vsako paniko v slovenskem bančnem sistemu preprečila jasna beseda, če bi javnosti sporočili, da 99,5% komitentov teh dveh bank ne bo storjenega nič hudega in da bi morebitni stečaj in propad teh dveh bank vplival zgolj na 0,5% komitentov oziroma na 175 pomembnih ljudi in podjetij. Na nek način se krščanski demokrati težko znebimo občutka, da se s to akcijo rešuje 175 vplivnih posameznikov in podjetij. Če sem še nekoliko bolj natančen in plastičen, … državno reševanje tega problema v Factor banki in Probanki zgledalo takole: na eni strani imamo pomembne vplivneže, ki se v teh dveh bankah sposojajo ogromne količine denarja, milijonske vsote, po zelo ugodnih obrestnih merah in z zelo slabim kritjem, na drugi strani pa imamo prav tako vplivne posameznike, ki v ti dve banki nalagajo denar z ogromnimi obrestmi. In kaj se je zgodilo – da je ta skupina, ki si je sposojala denar, tega denarja ne more banki več vrniti, in zato, da bo ta druga skupina, ki ima v teh dveh bankah ogromno denarja, dobila vse povrnjeno nad 100 tisoč evrov, vstopi na tem mestu država in praktično zagotovi denar za poplačilo tistih na tej strani. Še enkrat poudarjam, ne moremo se znebiti občutka, da gre za reševanje ozke skupine ljudi. To pa sproža nezadovoljstvo, slab vtis, nezaupanje in še kaj bi lahko rekel,« je še dodal vodja krščanskih demokratov v parlamentu.

Minister ne rešujte vseh bank za vsako ceno

Matej Tonin je dejal, da bi minister lahko veliko prispeval k večji transparentnosti in sanaciji bančnega sistema, če bi omenjene podatke navedel že sam in se tudi odločil, da država ne bo pokrivala takšnega tveganega načina poslovanja. Za zaključek pa je ministru dejal: »Zato vas za konec, spoštovani minister, prosim, morda tudi pozivam, da zberete pogum in ne rešujete vseh bank za vsako ceno. Žal je čas krize takšen, da bodo nekateri v tej krizi tudi propadli, in prav je tako. Ampak, naj te krize ne izkoristimo za to, da bomo reševali vse za vsako ceno in s tem potopili še tiste, ki imajo vsaj malo potenciala, da se rešijo iz te krize.«

Stališče NSi – krščanskih demokratov, ki ga je predstavil Matej Tonin si lahko v celoti preberete TUKAJ. 

Ljudmila Novak: Minister zapravlja davkoplačevalski denar za
sanacijo dveh zasebnih bank

Ljudmila Novak je v svoji razpravi v
zvezi z interpelacijo finančnega ministra dejala, da so se v postopku prisilne
likvidacije pokazale številne nepravilnosti in tudi nezakonitosti. »Krščanski demokrati protestiramo, ker se
breme slabega vodenja in slabih odločitev v bančnem sistemu, prelaga na ramena
davkoplačevalcev. Za svoje odločitve morajo odgovarjati tisti, ki so imeli moč
in možnost odločanja, to so člani uprav in nadzornih svetov bank,« je uvodoma
dejala predsednica NSi.

»Dejstvo
je, da bi moralo biti prenehanje obeh bank izvedeno v stečajnem postopku. Namreč,
bistvo likvidacijskega postopka je v tem, da so poplačani vsi upniki, zato je
tak postopek prenehanja katere od bank možen le, če so v premoženju banke
zagotovljena sredstva za poplačilo vseh upnikov. Teh sredstev v obeh zasebnih
bankah ni bilo in minister za finance, je očitno v dogovoru z guvernerjem Banke
Slovenije zagotovil vsa sredstva. Poudarjam, vsa potrebna sredstva za poplačilo
vseh upnikov in s tem minister ščiti 175 bogatih posameznikov, ki so imeli
vloge nad 100 tisoč. V ta namen je bilo izdano poroštvo za obe banki za višino
kar preko milijarde evrov, s tem, da je že zdaj jasno, da bodo manjkajoča
sredstva za poplačilo vseh upnikov kar preko 400 milijonov evrov, dejansko
poplačana iz proračuna, torej iz davkoplačevalskega denarja. Ne le na
nezakonit, pač pa tudi na zelo lahkoten način, minister zapravlja davkoplačevalski
denar za sanacijo dveh zasebnih bank, po drugi strani pa nam nalaga davek na
nepremičnine, ki je močno luknjast in s katerim obdavči pridne,« je
pojasnila Ljudmila Novak in dodala: »Prepričani
smo, da mora vsak posameznik odgovornost za svoja ravnanja tudi prevzeti.
Odgovornost za delo, ki ga opravlja. Posebej veliko odgovornost nosijo najvišji
funkcionarji v državi in to odgovornost za svoja dejanja in odločitve bo moral
prevzeti tudi minister za finance dr. Uroš Čufer.«

Celotno razpravo Ljudmile Novak si lahko preberete TUKAJ.