Vlada ni podprla ukrepov NSi za nižje davke

“Danes imamo vsi skupaj veliko priložnost, da nekaj zelo zelo konkretnega in dobrega storimo za ljudi. Da državljanom, ki imajo minimalno plačo, le to povečamo za 50 evrov na mesec, pri čemer s tem ne obremenimo gospodarstva. Lahko storimo, da razvojnim inženirjem, ki inovirajo in razvijajo in dejansko ustvarjajo nova delovna mesta, povečamo plačo in jih zadržimo doma. Lahko tudi zmanjšamo obdavčitev božičnice in tako vsem državljanom, ki jih njihova podjetja nagrajujejo, omogočimo, da dobijo največji kos božičnice, ne pa, da to dobi država,” je v uvodni predstavitvi stališča Poslanske skupine NSi dejal vodja PS NSi mag. Matej Tonin. Državni zbor RS namreč danes odloča o noveli Zakona o prispevkih za socialno varnost, ki jo je vložila NSi.

“Zakon, ki je pred vami predlaga tri stvar: socialni copatek, razvojno kapico in nižjo obdavčitev božičnice. Pri socialnem copatku smo zasledovali preprosto logiko, da zaslužek vsakega državljana v višini 3.300 evrov postane neoprispevčen, s čimer bi vsak državljan dobil 50 evrov večji mesečni neto prihodek. Razvojno kapico smo postavili na 4-kratnik minimalne plače, medtem ko bi nižjo obdavčitev božičnice dobili, če bi to po novem obdavčili na način kot je obdavčen regres,” je v DZ dejal Matej Tonin.

“Ko smo v Poslanski skupini Nove Slovenije hodili vsak mesec po terenu, se srečevali z ljudmi, z gospodarstveniki, smo povsod slišali eno in isto besedo oziroma eno in isto željo. Če želite, da se bo gospodarska rast okrepila, če želite, da bo gospodarska rast vztrajna, potem je nujno potrebno povečati domačo potrošnjo. Domače potrošnje pa ni mogoče drugače povečati kot tako, da ljudem ostane več v njihovih denarnicah, več v njihovih žepih. Matematika je zelo preprosta,” je še pojasnil Matej Tonin.

“Zavedamo se, da če ljudem ostane več, dobi manj država. Tega niti ne zanikamo. A vlada je pripravila izračune, ki so po naši oceni zelo konservativni, naši izračuni pa so nekoliko drugačni. Po izračunih vlade bi v primeru socialnega copatka, če bi bil uveljavljen, v žepih ljudi ostalo 450 milijonov več. če bi uveljavili razvojno kapico, bi ljudem ostalo 300 milijonov več, in če bi uveljavili drugačno obdavčitev božičnice, bi ljudem ostalo 40 milijonov več. če uveljavimo vse tri ukrepe skupaj, bi ljudem ostalo 800 milijonov evrov več denarja, ki bi ga lahko zapravili kakor sami želijo. Zavedamo se, da je proračun za leti 2016 in 2017 sprejet, zaradi tega odgovorno predlagamo uveljavitev tega zakona s 1. 1. 2018, torej z naslednjim proračunom, kar pomeni, da imamo še dovolj časa in možnosti, da javnofinančne izdatke prilagodimo tem sprejetim ukrepom,” je še dejal vodja PS NSi Matej Tonin.

Jožef Horvat: Potrebujemo uveljavitev socialno-tržnega gospodarstva

»Za uspešno Slovenijo je potrebno naslednje: nizki davki, enostavni postopki, odprto gospodarstvo. Pri nizkih davkih socialna kapica, nižja obdavčitev dela, nižji DDV. Pri enostavnih postopkih krajše umeščanje objektov v prostor, hitrejše črpanje evropskih sredstev, poenostavitev postopkov javnega naročanja. Odprto gospodarstvo privatizacija, reforma trga dela, povečanje plačilne discipline. Krščansko demokratska ekonomska politika uveljavljena v najuspešnejših državah na svetu, se imenuje socialno tržno gospodarstvo, kjer so vrednote pravičnost, svoboda in varnost v najširšem smislu,« je v uvodu v svojo razpravo dejal poslanec Jožef Horvat.

Opozoril je, da se prav zdaj na meji z Avstrijo ponovno uvaja pregledovanje osebnih dokumentov, kar močno otežuje pot slovenskim dnevnim delovnim migrantom, ki jih je okrog 20 tisoč. »Ti so pač dobili delo v Avstriji in hvala bogu, da so dobili, in hvala bogu, da izkoriščajo svoboščino Evropske unije, to je prost pretok ljudi. Ampak ne več, samo do danes. In lani se je iz Slovenije za stalno, ne dnevno ali tedensko, izselilo nekaj tisoč ljudi. Nimam podatkov, da bi sploh kdo šel v Venezuelo ali Severno Korejo. Šli so tudi najboljši, najbolje izobraženi. Zakaj? Zakaj? Zakaj, drage kolegice in kolegi? In mi tu sejemo dolge ure in dolge dneve. Vprašajmo se, kaj smo v tem mandatu dobrega naredili za ljudi. Ja, seveda, smo tudi nekaj dobrega naredili, seveda smo. Pravite, najboljše, kar smo naredili, smo stabilizirali javne finance s sprejetjem Zakona o fiskalnem pravilu. Ali res? Ali res? Ne lažimo, ne lažite sami sebi! Zakon o fiskalnem pravilu je zgolj orodje, ki je zdaj varno zaprto v neko vitrino in čaka, da ga v roke primejo mojstri, ki se jim reče fiskalni svet. Kdaj ga bomo imeli, ne vemo,« je bil oster Horvat in predstavil poglavitne rešitve NSi za nižjo obdavčitev ljudi in gospodarstva – uvedbo spodnje meje za obračunavanje prispevkov za socialno varnost oziroma t. i. socialnega copatka, uvedbo zgornje meje za obračunavanje prispevkov za socialno varnost oziroma razvojne kapice za vse zaposlene v Republiki Sloveniji in nižjo obdavčitev božičnice, ki naj se glede obdavčitve izenači z regresom za letni dopust.

V zaključku je Jožef Horvat napovedal, da bo zakon seveda podprl in izrazil upanje, da ga bo podprla tudi vlada. »Razumemo zadržke vlade, ampak uveljavitev zakona smo, predvideli za 1. 1. 2018. Upam, da vi, drage kolegice in kolegi in vlada razumete, da poslanska skupina nima tako velike mašinerije kot jo ima, recimo, Ministrstvo za finance. Za zaključek se moram zahvaliti mlademu kolegu Luki Mescu. Je že šel… Ima zanimivo taktiko, udari in beži. Vesel sem, da me je omenil. Seveda sem velik borec pri iskanju vrtalcev bančne luknje. Njemu, kolegu Luki Mescu pa seveda predlagam vsaj osem ur vajeniške prakse pri podjetju Pipistrel.«

NSi je lani junija predstavila pet ukrepov za nižje davke, ki jih je predstavila tudi vsej zainteresirani javnosti – gospodarstvu in sindikatom. Kaj si o ukrepih NSi za nižje davke mislijo Samo Hribar Milič (GZS), Sonja Šmuc (Združenje Maneger), Branko Meh (OZS), Jože Smole (Združenje delodajalcev Slovenije), Igor Antauer (Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije GIZ) in sindikalisti Dušan Semolič, Branimir Štrukelj ter Peter Majcen, si lahko preberete TUKAJ.

Celoten dokument z ukrepi NSi za nižje davke pa je dostopen na tej POVEZAVI.

Bo vlada pod vodstvom Mira Cerarja zbrala pogum in prisluhnila tako gospodarstvu kot sindikatom?