Jožef Horvat: NSi vztraja pri zapisu fiskalnega pravila v ustavo
Jožef Horvat je danes na izredni seji predstavil stališče
poslanske skupine NSi do zapisa zlatega fiskalnega pravila v ustavo. Seja je
bila nato prekinjena, poslanci bodo o fiskalnem pravilu odločali 7. maja. Horvat
se je v predstavitvi stališča PS NSi odločno zavzel, da mora fiskalno pravilo
veljati za leto 2015. Poudaril je: »Prvi proračun, ki bo dosledno spoštoval to
ustavno pravilo, je proračun za leto 2015. Mi pri tem še vedno vztrajamo. Treba
je vložiti maksimalne napore, da se bo to realiziralo. V vmesnem času, torej v
prehodnem obdobju, pa je potrebno
vsakokratno vlado zavezati, da mora
predlagati proračune na takšen način, da bo v proračunskem letu 2015 to ustavno
določilo mogoče dosledno izvajati.«
V nadaljevanju je še dejal, da je prehodno obdobje glede na
sedanje gospodarske razmere in glede na obstoječi primanjkljaj v javnih financah potrebno in
smiselno. »Kako bomo dosegli uravnotežene javne finance, samo fiskalno pravilo
ne govori. Možnosti za uravnoteženost proračuna so seveda različne. Bodisi s
povečevanjem prihodkovne strani ali z zmanjševanjem odhodkovne ali kombinacije
obeh možnosti. To je stvar ekonomskih politik vsakokratne vlade.«
Poslanec NSi je v svojem stališču še poudaril, da je v tem
trenutku je najbolj bistveno, da storimo hitre in odločne korake za dosego
uravnoteženega proračuna in na ta način tudi ponovno vzpostavimo prepotrebno
zaupanje mednarodne javnosti in finančnih trgov.
V
nadaljevanju je dejal, da so se fiskalnim paktom države podpisnice zavezale k
javnofinančni disciplini. »Najpozneje do 31. 12. 2013 morajo države podpisnice
ta pakt prenesti v nacionalne zakonodaje, z zavezujočimi in stalnimi določbami,
zaželen je zapis v ustavo«, je pojasnil poslanec NSi.
Izpostavil
je še, da se je Slovenija v zadnjem času znašla pod budnim očesom Evropske
komisije in mednarodne javnosti zaradi visokega javnofinančnega primanjkljaja.
Glede
zapisa fiskalnega pravila v ustavo Horvat v nadaljevanju pojasnjuje, da ne gre
le za zavezo, ki jo moramo izpolniti na podlagi Pogodbe o fiskalnem paktu, pač
pa tudi izjemno pomemben pozitivni signal, ki ga Slovenija v tem trenutku mora
poslati mednarodni skupnosti in svetovnim finančnim trgom. »Gre namreč za
sporočilo, da je uravnoteženost javnih financ pomembna vrednota, ki sodi v
hierarhično najvišji pravni akt, ki ga praktično ni mogoče kršiti.«
Zapis fiskalnega pravila bo po mnenju poslanca Horvata tudi resen
korak Slovenije v smer tega, da svoje finančno stanje kot država zopet spravimo
pod kontrolo in v okvir, ki ga
gospodarstvo zmore. »Na ta način bomo odprli prostor za gospodarski razvoj. So
namreč investitorji, ki še imajo namen –
pa ne več dolgo – v Sloveniji odpreti podjetje, investirati v kakšno podjetje,
ki že obstaja ali se vključiti v dokapitalizacijo kakšne banke ter na tak način
tudi prispevati k zagonu našega gospodarstva. Vendar pa so vse tuje investicije
pogojene z varnim poslovnim okoljem, ki pa ga mora zagotavljati država z
ustreznim zakonodajnim okvirjem in zagotavljanjem učinkovitega in doslednega
izvajanja sprejete zakonodaje«, je pojasnil
Glede same ustavne določbe pa je povedal, da predlog določa, da
morajo biti prihodki in odhodki države, ki so zajeti v njenih proračunih,
uravnoteženi oziroma lahko znaša letni primanjkljaj največ do 0,5 % BDP. Če se
v kakšnem letu zgodi primanjkljaj preko te meje, je treba ta primanjkljaj
pokrivati s presežki ostalih let, bodisi s presežki, ki so bili ustvarjeni v
preteklosti, ali pa s presežki, ki bodo ustvarjeni v prihodnosti, je dejal in
nadaljeval: »Ker ni realno pričakovati, da bi država vsako leto lahko imela
popolnoma uravnotežen proračun, predlog spremembe 148. člena Ustave dopušča
tudi izjeme. Ta izjema je vezana na pojem posebnih okoliščin. To so lahko nepredvideni
dogodki, recimo, naravne ali kakšne druge nesreče, kjer je treba zagotoviti
sredstva za odpravo škod, pomoč ljudem in podobno. Druga posebna okoliščina je
pa takšno gospodarsko obdobje, kakršno je to, v katerem se nahajamo sedaj, se
pravi, gospodarska kriza. V tem času je prihodkov državnega proračuna manj,
hkrati pa mora država do neke mere s spodbujati
potrošnjo, da lahko pride do gospodarske rasti in obenem ohranjati
socialno državo.«