Jožef Horvat in Matej Tonin opozorila na nujno rešitev grške dolžniške krize

OZP_Jozef_HorvatParlamentarni odbor za zadeve EU, Odbor finance in monetarno politiko ter Odbor za zunanjo politiko so danes na zahtevo NSi na skupni seji razpravljali o dolžniški krizi v Grčiji. Kot je uvodoma dejal Jožef Horvat mora Slovenija imeti načrt kako zavarovati svoje interese v Grčiji, Matej Tonin pa je v razpravi opozoril, da je bilo očitno naivno pričakovati, da bi Grki spremenili svoje navade. Seja je bila po treh urah razprave prekinjena in se bo nadaljevala prihodnji teden.

Jožef Horvat je pojasnil, da je bila seja sklicana z namenom, da se odgovori na vprašanja o tem, kako bi morebitna opustitev evra s strani Grčije vplivala na slovenske javne finance in gospodarstvo. Kot je navedel, je Slovenija finančno med najbolj izpostavljenimi državami v EU oz. skoraj 1,5 milijarde evrov. »Prav tako ni zanemarljiva poslovna povezava Slovenije z Grčijo. Slovenija je tako lani izvozila v Grčijo za 45,6 milijona evrov izdelkov, uvoz iz Grčije pa je znašal 32,9 milijonov evrov. Prav tako je treba kaj reči o tem, kakšne ukrepe ima Slovenija pripravljene, da zaščiti svoje interese. Prav tako, kako bo Slovenija pomagala slovenskim državljanom, ki delajo in živijo v Grčiji ter slovenskim podjetnikom, ki poslujejo z Grčijo,« je uvodoma dejal Horvat.

Zahtevo za sklic seje si lahko preberete TUKAJ.

Jožef Horvat: Kakšne ukrepe ima pripravljena Slovenija, da zaščiti svoje interese?

Tonin: Grčija ima že dolgo zgodovino finančnih kriz

»Grčija ima za sabo že dolgo zgodovino finančnih kriz. Od leta 1826 so bili kar 5-krat v dolžniški krizi, v času samostojnosti pa so bili v krizi kar 90 let, kar kaže na to, da imajo Grki z krizami kar nekaj izkušenj,« pa je v svoji razpravi dejal vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin, nato pa navedel, kakšna je makroekonomska slika današnje Grčije:

»Po podatkih OECD v Grčiji kar 89,5 odstotka storitev in transakcij poteka brez računa, torej brez odvajanja davka, kar je res visoka številka. Za primerjavo – Nemci imajo to stopnjo na treh odstotkih. Grški podjetniki, kar lahko primerjamo z slovenskimi s.p.-jevci, za plačevanje kreditov porabijo več kot imajo prijavljenih prihodkov, 10 odstotkov BDP se izgubi v korupciji, 33 odstotkov ljudi je starejših od 55 let, ladjarji, ki ustvarjajo milijarde pa so še vedno neobdavčeni. Ključni problemi Grčije so torej zelo slabo pobiranje davkov, neučinkovita in koruptivna administracija ter neugodna demografska slika.«

Vodja poslanske skupine NSi je še dodal oceno, da Grčija glede na svojo ekonomsko in poslovno sliko nikoli ne bi smela vstopiti v evroobmočje. Njen pristop k evru je bil tako predvsem posledica sfriziranih bilančno-računovodskih poročil bilanc in geostrateške pomembnosti Grčije.

Tonin: Za Grško krizo je kriva tudi Evropa

»Nekaj napak je bilo narejeno tudi na strani Evropske unije in njenih voditeljev. Največja napaka je bila zagotovo ta, da je Evropa pričakovala, da se bodo Grki spremenili. Pa se niso. Evropa je dajala, Grki pa so še naprej trošili. Okrog leta 2010 pa so se težave s starimi dolgovi, prekomerno potrošnjo in gospodarsko krizo nakopičile. Grčija je ponovno dobila denar, seveda v zameno za določene spremembe, ki so bile obljubljene, ne pa tudi izvedene. Bilo je veliko upora in nato se je pojavila Siriza,« je Matej Tonin kronološko povzel grško pot navzdol.

O grškem referendumu pa je Tonin dejal: »Težko je razumeti, česa so se Grki veselili po nedeljskem referendumu, če pa imajo še vedno vrste pred bankomati, če jim še vedno grozi, da jim bo zmanjkalo denarja za plače, pokojnine in druge nujne zadeve. Po nedeljskem referendumu o pogojih mednarodne pomoči v Grčiji ni spremenilo nič in da se danes soočajo z istimi težavami kot pred njim,« je dejal Tonin in dodal: »Grki v tem trenutku ponovno prosijo za pomoč in v normalnem svetu je tako, da tisti, ki prosi za pomoč, upošteva pogoje pod katerimi ta denar dobi. Sedaj pa je situacija takšna, da tisti, ki za denar prosijo postavljajo pogoje, kar je res komična situacija.«

Matej Tonin: Če je alternativa to, da je potrebno za 60 evrov pred bankomatom čakati v vrsti, potem hvala lepa za tako alternativo.

Tonin: Rešitev grškega problema je ponovna uvedba lastne valute

V zaključku je Matej Tonin pojasnil svojo vizijo rešitve grške krize. Evropa in območje evra morata po njegovem mnenju vztrajati pri spoštovanju pravil. “Če se od njih odstopi, pade Evropa, še prej pa pade območje evra,” je dejal in dodal, da bi s popuščanjem grški Sirizi odprli pot za demagoge v Španiji in na Portugalskem. In samo vprašanje časa je, kdaj bi enako zahtevali zase,” je dodal. Pojasnil je, da je za Grčijo verjetno edina rešitev ponovna uvedba lastne valute, kjer bi finančne težave lahko reševali bolj ali manj sami. »Seveda pa ji mora na tej poti pomagati EU in pri tem paziti, da se v Grčiji ne bi pojavili različni ekstremizmi, ki bi škodili državi.« Dodal je še, da grška vlada do sedaj ni ponudila še nobene prave alternative, ki bi na primer izboljšala situacijo z neučinkovitim pobiranjem davkov: »Že Margaret Thatcher je dejala, da socializem deluje to takrat, ko zmanjka denarja tujih ljudi. Ko tega tujega denarja zmanjka pa je pravljice o alternativi konec. Če pa je alternativa to, da je potrebno za 60 evrov pred bankomatom čakati v vrsti, potem pa hvala lepa za tako alternativo, ki jo ponujate nekateri,« je bil jasen vodja poslanske skupine NSi.

Uvodno predstavitev zahteve za sklic seje Jožefa Horvata si lahko ogledate TUKAJ, razpravo Mateja Tonina pa TUKAJ.