Država ni postavljena zato, da bi se ukvarjala z državnim bančništvom

»Obžalujem, da levo sredinska politika ne razume, da smo se že leta 1991 odločili za drugačen ekonomski sistem. Država ni narejena zato, da bi se šli državno ekonomijo. Konec je planskega gospodarstva in država ni narejena zato, da bi upravljala z bankami,” je v oddaji Studio ob 17h o problematiki v NLB povedal Jožef Horvat in dodal:

»18. decembra 2013 nam je Evropska komisija dovolila državno pomoč za NLB v višini 1.558 milijonov evrov. S tem pa smo tudi sprejeli zaveze in ko enkrat zaveze podpišeš, se ne moreš več pogajati.«

Mnenja, da bomo banko prodali in dobili toliko denarja, kot smo ga vložili v banko v obliki dokapitalizacij, je Jožef Horvat zavrnil z besedami, da gre za zavajanje ljudi. »Kupoprodajno ceno določita kupec in prodajalec in nihče drug. Enako je bilo ob prodaji NKBM, za to ceno sta se dogovorila prodajalec in kupec in nihče drug. Strategija za NLB, ki je bila prej omenjena, ni v skladu z evropskim pravnim redom, ker ta strategija ne dovoljuje koncentracije kapitala in tako preprečuje eno od evropskih svoboščin: prost pretok kapitala,« je opozoril vodja poslanske skupine NSi.

Zagotovil je, da je za slovensko državo nujno, da proda NLB. »Ponavljam, da država ni postavljena zato, da bi se ukvarjala z državnim bančništvom. NLB je potrebno prodati v celoti. V tem mandatu bi imeli vsaj 15% manj razprav, če bi NLB že bila v času tega mandata v zasebni lasti. Zakaj v DZ ne govorimo o Pipistrelu, Akrapoviču in o 100 drugih uspešnih podjetij v zasebni lasti?« se je vprašal Jožef Horvat in okrcal vlado, ker ni realizirala svojih zavez:

»Štiri leta je bilo časa, da bi vlada realizirala zaveze, ki jih je dala. Rad bi, da se zgledujemo po ekonomsko in demokratično razvitih evropskih državah, ki v državnih bankah nimajo niti promila lastništva.«

Komentiral je tudi predlog NSi in SDS za spremembo ustavnega zakona o NLB. Prepričan je, da je eden od ciljev že dosežen. »Ta cilj je, da smo tudi vlado spodbudili, da razmišlja o problemu, ki je nastal že leta 2015. Člani uprave NLB so od leta 2015 spraševali vlado ali izplačati znesek, ki ga je hrvaško sodišče določilo in do danes niso prejeli odgovora. Vlada pa še danes nima odgovora kako zaščiti premoženje NLB na Hrvaškem pred hrvaškim rubežem,« je bil jasen Jožef Horvat.