Aleš Hojs: Z osamosvojitvijo Slovenije smo dosegli to, kar so sanjale mnoge generacije pred nami

DELI:
23.12.2013, NSi

Podpredsednik NSi Aleš Hojs je bil v
nedeljo slavnostni govornik na osrednji občinski proslavi občine Beltinci ob
dnevu samostojnosti in enotnosti. Aleš Hojs je v svojem nagovoru poudaril, da smo z
osamosvojitvijo Slovenije dosegli to, kar so sanjale mnoge generacije pred
nami, »to kar si želijo in nimajo precej večji narodi kot je naš in ne
nazadnje  to, kar je dano redkim – lastno
državo«, je dejal. Slavnostni govor podpredsednika krščanskih demokratov v
celoti objavljamo.

»Spoštovane Slovenke in Slovenci, spoštovani državljani in državljanke

Božično – novoletni čas je čas, ki ga  v Evropskem kulturnem prostoru stoletja  preživljamo v krogu svojih najdražjih. V
tistem krogu za katerega v svojem življenju naredimo vse, da bi bili srečni,
zadovoljni, enotni in duhovno prebujeni. 
Slovenci pa  smo 23. decembra leta
1990, ko smo odhajali na plebiscitno odločanje ta čas postavili še v neke druge,
prav posebne  dimenzije. Pogumna in
zgodovinsko neponovljiva odločitev tedanjih najpomembnejših voditeljev Demosa
je bila, da tokrat o naši usodi ne bodo najprej odločali izbrani predstavniki
ljudstva, kar je sicer v parlamentarni demokraciji običajno, ampak da se bo o
svoji usodi najprej izreklo ljudstvo. Seveda je bila taka odločitev tvegana, a
je kazala na neizmerno zaupanje v slovenski narod. Bila je tudi posledica
političnih nasprotij, saj je del politike na vsak način želel ostati v bivši
državi. Bila je ne nazadnje tudi posledica dogodkov in sprememb, ki so v tistih
letih zajele prostor za železno zaveso. A bila je odločitev, ki je usodno
spremenila našo zgodovino.

In mi smo odločanje o naši usodi še kako dobro doumeli. Prepričljiva
večina, ki je takrat odločila, da želimo živeti v svoji državi ni bila samo odsev
tega kar smo takrat želeli , bila je ukaz in napotilo našim voditeljem, da je
tako odločitev potrebno realizirati. Tako nedvoumno izražena volja pa je s
seboj prinesla tudi neizmerno energijo, ki smo jo v naslednjih tednih in
mesecih, za realizacijo naše odločitve in aktivnostih na poti v našo
samostojnost, nujno potrebovali.  Dosegli
smo to, kar so sanjale generacije pred nami, to kar si želijo in nimajo precej
večji narodi kot je naš,  in ne
nazadnje  to kar je dano redkim – lastno državo.

Praznik samostojnosti in enotnosti je dan, ko se tistih naših usodnih dni
še posebej zavemo in jim posvetimo posebno pozornost. Da je to praznik ki živi
kaže tudi poimenovanje in preimenovanje praznika. Lahko se spomnimo, da smo še do
leta 2005 ta praznik praznovali le kot dan samostojnosti. A ne samo
samostojnost, prav tista narodova enotnost se je tako močno zasidrala v našo
podzavest, da smo čutili za potrebno, da to enotnost posebej poudarimo in da
imenu praznika dodamo to enotnost.

Danes živimo v času ko mnoge najpomembnejše vrednote, za katere smo se v
času slovenske pomladi zavzemali, niso uresničene. Pravna in pravična država za
vse in ne le za izbrance, pravično in pošteno sodstvo, svoboda izražanja idej
in misli, poštena tekmovalnost v zdravem podjetniškem okolju, finančno
uravnotežena državna poraba, pluralni mediji so le nekatere izmed teh, ki so
daleč od tega kar smo si želeli in kar samostojna država mora omogočiti.  Ker se tega vedno bolj in bolj zavedamo vsi,
tisti z levega in desnega političnega pola, tisti ki odločajo in tisti ki s
politiko nočejo imeti nič, in ne nazadnje tudi tisti, ki so pripeljali do
današnjega stanja, vse večkrat slišimo pozive k ponovni narodovi enotnosti.  In ta enotnost v željah po spremembah je danes
gotovo močno izražena. Kdo ni za to, da se tisti, ki so pokradli dobršen del državnega
premoženja in izropali banke ne odkrijejo in sankcionirajo, kdo ni za to, da si
skupaj ustvarimo pogoje da bomo bolje živeli ali pa kdo lahko reče, da ni za
to, da se tudi za čase našega osamosvajanja ne obelodanijo resnična zgodovinska
dejstva. A tokrat ne govorimo o enotnosti ki smo jo izkazali pred 23 leti.
Tista je bila odraz našega političnega prepričanja,  hotenj in načrtov našega naroda in želje po
spremembi političnega sistema. Tokrat govorimo o drugačni enotnosti,  bolje rečeno celovitosti, integriteti človeka,
ki je že položena v vsakega izmed nas, ki je v vsakem človeku že v njegovem
bistvu, ki je v nas  ko resnično iskreno
in dobro mislimo.
Oseba z integriteto je oseba, ki
govori to, kar misli, in dela to, kar govori, skladno z moralnimi normami in
veljavnim pravom. Družba z integriteto, za katero se danes tako enotno
zavzemamo, pa je družba, ki jo sestavljajo osebe z integriteto. Ni potrebna
politična enotnost ali uniformiranost za to, da smo vsi za poštenje, tudi ni
potrebna krilatica, da moramo vsi združeni odgovarjati za napake, ki so jih
povzročili posamezniki ali elite, kakor tudi ni mogoče sprejeti obrabljene
fraze da so vsi enaki.

Ravno zato, ker smo pred 23 leti izborili novo, na demokratičnih
temeljih  postavljeno državo imamo danes
možnost, da po različnih poteh prihajamo do zastavljenih ciljev. A četudi so
poti različne , tako kot smo različni posamezniki, ostajajo zakonitosti matematike,
kot tudi zapovedi iz svetih knjig nespremenjene.  Zato se ob prazniku naše samostojnosti ne
samo spominjamo preteklosti temveč gledamo tudi v prihodnost. Prihodnost, ki jo
kljub težkim današnjim časom vidimo v družbi držav z  evropsko naravnanimi civilizacijskimi
vrednotami, v družbi kjer bomo presekali s staro miselnostjo in načinom dela
preživelih sistemov in družbi, v družbi ki se bo zavedala korenin svoje
državnosti. Ohranjanje pristnega zgodovinskega spomina iz časov našega osamosvajanja,
obuditev vrednot, za katere smo se zavzemali, krepitev narodne zavesti in
domoljubja, predvsem pa ponovna aktivnost vseh nas edino lahko prežene
apatičnost, ki se je naselila med nami. Le aktivnost
vsakega izmed nas in v vera v to, da lahko prav vsak posameznik s svojimi
dejanji našo družbo spreminja na bolje, je pogoj da zavoženo smer našega
razvoja obrnemo.

Ker smo domoljubi, ker imamo radi Slovenijo in ker želimo našim otrokom
in vnukom lepšo prihodnost se je vredno potruditi. Ko se srečata rečni tok in skala,
pravi misel, rečni tok vedno zmaga, toda ne z močjo, temveč z vztrajnostjo!

Enkrat, zgodovinsko usodno, je naša generacija že dokazala, da je vredno
vztrajati . Naj nas ta spomin opogumlja za vztrajanje na naši poti tudi v
prihodnje.

Vsem želim lepe božične in novoletne praznike, posebej pa vsem izrekam
iskrene čestitke ob dnevu, ko se spominjamo začetka nastajanja naše države.«

Foto: Pomurec.com