ŽUPANJA MARIJANA CIGALA: V OBČINI DRAVOGRAD SI ŽELIMO POSPEŠENEGA RAZVOJA TURIZMA

DELITE TA
PRISPEVEK
26.03.2020, NSi

Z županjo občine Dravograd Marijano Cigala in pridruženo članico Kluba županov in svetnikov NSi smo se pogovarjali o razlogih, da je sploh vstopila v politiko, težavah, s katerimi se srečujejo v občini Dravograd, in projektih, ki bi jih v tej občini še radi uresničili.

Kako bi se opisali oz. predstavili v nekaj stavkih?

Sem Marijana Cigala in prihajam s Koroške iz Dravograda. Sem žena, mama in babica, po poklicu dr. vet. med., a je moje delo že vrsto let v lokalni politiki, najprej kot občinske svetnice in nato kot županje. V pet mandatnem županovanju, ko le to že dolgo več ni služba, temveč je način življenja, sem se morala odpovedati marsikateremu hobiju. Ostaja mi zelo malo prostega časa, ki ga izkoristim predvsem za druženje z družino, vrtnarjenje in branje knjig.

Zakaj ste se podali v politiko in se pridružili krščanskim demokratom?

Kot terenska živinozdravnica, domačinka, sem zelo dobro poznala naše lokalno okolje in način življenja naših prebivalcev. Seznanjena sem bila z njihovimi vsakodnevnimi in dolgoročnimi problemi kot tudi željami. Še posebej tistih, ki živijo na podeželju. Želela sem predvsem pomagati reševati te težave in ljudem omogočati znosnejše življenje. Tako kot večina, sem si tudi jaz napačno predstavljala, kaj pomeni proračun in kakšno je pridobivanje finančnih sredstev iz njega. Ne gre namreč za vrečo denarja namenjenega za izvedbo investicij kot so obnove cest, gradnja pločnikov, parkirišč, različnih objektov za zadovoljevanje splošnih potreb prebivalstva…, ampak je to s strani države določen denar za pokrivanje stroškov zakonsko predpisanih dejavnosti izvedenih na področjih predšolske vzgoje in šolskega izobraževanja, prevoza šolskih otrok, sociale, upravnih storitev, zdravstva, športa, kulture in podobno. Šele če kaj finančnih sredstev ostane, se lahko porabijo za izvedbo kakšne investicije.

Klubu županov Krščanskih demokratov sem se pridružila lansko leto. Vedno sem si želela složnega in razumevajočega sodelovanja, spoštovanja in volje po ureditvi take Slovenije, v kateri bi se vsi dobro počutili, bili cenjeni, zaželeni in bi se imeli radi. V tem klubu sem to našla. Poleg tega imajo Krščanski demokrati že vseskozi dober program, ki ga kljub številnim oviram korak za korakom izpolnjujejo. So tudi tisti, ki razumejo probleme lokalnih skupnosti in so pripravljeni le-te skupaj z nami reševati.

Po katerih stvareh oz. dejavnostih je občina Dravograd najbolj prepoznavna?

Občina Dravograd je srednje velika občina, ki leži na meji z Avstrijo, na sotočju treh največjih koroških rek, Drave, Meže in Mislinje. Je stičišče treh dolin, Dravske, Mežiške in Mislinjske, kjer se vsakodnevno križajo različne prometne poti. Leta 1991, v času osamosvojitvene vojne, smo v Dravogradu zaustavili kolono oklepnih vozil JLA, ki se je pomikala proti nam z namenom zasesti mejo na Viču ter jo po sklepu zvezne vlade zapreti. Tako smo zelo pomembno prispevali k osamosvojitvi Slovenije. Naša občina je kulturno, športno in turistično zelo zanimiva. Še posebej smo ponosni na grad Bukovje, ki smo ga obnovili in od leta 2010 predstavlja center koroške kulture in umetnosti. Zgodovinsko prepoznavne so tudi Libeliče, vasica na meji s Potočami na Avstrijsko-Koroškem, znana kot uporniška skupnost ljudi, ki so se natanko pred stotimi leti na plebiscitu odločili, da hočejo živeti v takratni Jugoslaviji in ne v Avstriji. Omembe vredno je še smučišče Bukovnik, odličen kmečki turizem Jeglijenk in športno letališče na Gorčah.

Kateri so tisti problemi, ki so trenutno najbolj pereči in jih je v občini potrebno najhitreje rešiti?

V občini trenutno rešujemo probleme varstva najmlajših z gradnjo novega vrtca, ki ga bomo odprli s poletjem. S pomočjo EU sredstev končujemo tudi novi vodovodni sistem vreden več kot 13 milijonov evrov. Ukvarjamo se še z rekonstruiranjem posameznih odcepov cest ter gradnjo pločnikov in razsvetljave. V drugi polovici leta bomo začeli z novimi projekti na področju kanalizacijskega sistema in opremljanja industrijske cone z novim mostom čez reko Mislinjo. Prioritetno gradimo še kolesarske poti po celi občini ter jih navezujemo na sosednje občine na Slovenskem in Avstrijskem Koroškem. Problem imamo v pomanjkanju finančnih sredstev zaradi večletne prenizke povprečnine, pomanjkanja razpisov s strani države in EU ter preveč zakonsko naloženih obveznosti občini brez finančne podpore. Vse skupaj nam onemogoča hitrejši razvoj skupnosti.

Kakšna je vaša vizija razvoja občine Dravograd?

V občini Dravograd si želimo pospešenega razvoja turizma, zato nujno potrebujemo dobro cestno in železniško povezavo. Že desetletja od države pričakujemo izgradnjo obvoznic mesta Dravograd in povezavo tako naše občine kot cele Koroške s centrom Slovenije z izgradnjo tretje razvojne osi. Izražene potrebe še vedno niso realizirane, čeprav se je s temi investicijami poskušalo večkrat začeti. Poleg dobre državne cestne infrastrukture, pričakujemo še s strani države in EU možnosti za pridobivanje finančnih sredstev za obnovo občinskih in gozdnih cest ter javnih poti. Tega denarja do sedaj ni in bi bil nujno potreben.