Zlato fiskalno pravilo – nova strategija Evroobmočja

Počitnice
praviloma niso čas brez dela, ampak čas, ko delamo druge stvari. Letos temu ni
tako.  Na počitnicah in doma nam je
delalo družbo zlato fiskalno pravilo, še posebno tedaj, ko smo vzeli v roke
denarnico, da bi kaj plačali ali vanjo vložili morebitno prejeto vsoto. V naših
glavah se torej tudi v počitnicah vedno znova postavljajo vprašanja: ali je
zlato pravilo potrebno zapisati kot ustavno določilo; kaj to pomeni za našo
prihodnost; je ta pobuda res tako pomembna; krepi suverenost in samobitnost
držav z evrom; je v ustavo zapisano zlato fiskalno pravilo začetek tudi
finančno združene Evrope v deželah z evrom? Na zastavljena in druga vprašanja v
tem zapisu ne bo mogoče poglobljeno odgovoriti, zato se moramo zadovoljiti z
nekaterimi izhodišči za razmislek.

Uvedba
zlatega fiskalnega pravila kot ustavnega določila je strateška odločitev držav
z evrom in predstavlja popolno novost v zgodovini svetovnih financ, tudi zaradi
izvirne zamisli Evropske unije, ki je sama po sebi do sedaj največja novost na
ravni skupnega delovanja samostojni držav članic, poslej tudi sistemsko na
finančni ravni. V ustavo zapisano zlato pravilo s katerim se države evro
območja same zavežejo, da lastnega mednarodnega in notranjega dolga ne bodo
povečevale na račun državnega proračuna, oziroma, da posamezna država ne bo
trošila več kot pobere prispevkov v državni proračun, taka ustavna norma
zagotavlja vsem članicam evro območja predvidljivo finančno trdnost in
neranljivost na notranji in mednarodni ravni. To pa hkrati pomeni, da so
urejene finance ključni dejavnik suverenosti vsake države članice evro območja.
Tako zagotovljena finančna disciplina je torej dodatni dejavnik suverenosti
držav, ker daje skupni valuti večjo težo v svetovnem merilu.  

Zlato
fiskalno pravilo kot ustavno določilo je vsebinski, fiziološko sestavni del
izvirne zamisli Evropske unije, ki s to novo strategijo krepi finančno
poslovanje držav z evrom navznoter in navzven. Finančna disciplina in
dogovorjeno delovanje držav evro območja najprej krepi vsako državo, ker
zagotavlja trdnost valute in celotno gospodarsko dejavnost posameznih držav
članic in celotnega evro območja. Z novo strategijo predvidena finančna trdnost
evrskega območja bo nujno tudi pospeševala skupno gospodarsko trdnost celotnega
evrskega območja. Pri tem pa ne moremo mimo dejstva, da bo nova finančna
strategija  varovala države z evrom pred
zunanjimi izzivi ter neposrednimi finančnimi in drugimi napadi. To zelo jasno
dokazuje sedanja globalna gospodarska kriza, ki ne prizanaša niti največjim
državam in narodnim gospodarstvom. Pomislimo samo na veliki izziv, ki ga
predstavljajo države izvoznice nafte in drugih energentov, ki s svojimi
prihodki z lahkoto pogojujejo posamezna gospodarstva, ker razpolagajo z
velikimi finančnim sredstvi, ki jih po svojih strateški ciljih plasirajo bodisi
v gospodarstva bodisi v finančne tokove po svetu.

Uvedba
zlatega finančnega pravila kot ustavne norme je najprej veliki strateški izziv
za države članice evro območja, posredno pa tudi za celotno Evropsko unijo. Že
same države evro območja so si zelo različne po svoji gospodarski zasnovi in
zgodovini, kljub temu, da med njimi ni izrazite države s korporativističnim gospodarskim
sistemom, kot sta denimo angleški in ameriški. V vseh državah evro območja je
država največji gospodarski dejavnik s svojim proračunom in lastnino. Razen
tega obstajajo še razlike glede na tržno gospodarske in socialne modele in
seveda tudi glede na stopnjo tehnološke razvitosti posameznih gospodarstev in
njihove globalne kompetitivnosti. V tej raznolikosti pa predstavljajo veliko
intelektualno posebnost države v tranziciji, ki so desetletja živele v
kolektivističnih sistemih, kot je denimo slovenski, ki je povrhu prav v tem
času v velikem, na finančni ravni pa v popolnem sistemskem razsulu.

V
tem pogledu je uvedba zlatega finančnega pravila kot ustavne norme za vse
članice evro območja ne le nova strateška odločitev na finančni ravni, ampak
vsebinsko novi pristop h gospodarski in finančni dejavnosti vsake države. To pa
seveda pomeni, da bodo države evro območja morala dati ne le nove, ampak
izvirne odgovore na ključna in v dobri meri še odprta vprašanja znotraj evro
območja samega. Moramo pa povedati, da je strateška odločitev za uvedbo zlatega
finančnega pravila v svoji izvirni zamisli dobra, ker že v samih zametkih kaže
najboljše rešitve na vrsto finančnih problemov. Prva taka pokazatelja na
mednarodni ravni sta zahteva ZDA za stabilizacijo evra in vedno manj prepričana
Francija, da ne bi uvedla zlatega finančnega pravila kot ustavne norme. ZDA se
vedno bolj zavedajo da njihovo gospodarstvo na daljši rok ne bo kos svetovnim
gospodarskim in finančnim izzivom brez trdnega evra, ki ga bo uvedba zlatega
finančnega pravila še utrdila. Francosko gospodarstvo je trenutno stabilno in
kreditno sposobno, vsi pa vedo, da se za to mora zahvaliti do sedaj zdravemu
gospodarskemu in finančnemu okolju celotne Evropske unije. Sedanja, že nekaj
let trajajoča svetovna gospodarska in finančna kriza pa tudi kaže, da so na
notranji in mednarodni ravni najbolj ranljive in ogrožene tiste države, ki
nimajo urejenih svojih javnih financ in se zato tudi neodgovorno prekomerno
zadolžujejo.

Z
vpisom zlatega fiskalnega pravila v ustavo bi se Slovenija vključila med tiste
države, ki bodo zagotavljale vedno večjo pravičnost in solidarnost tudi na
finančni ravni tako v državi sami kot na mednarodnem prizorišču. Krepitev
pravičnosti in solidarnosti tudi na finančni ravni pa hkrati zagotavljata
kakovostno boljše sožitje in sistematično delo za mir doma in po svetu. V
prizadevanjih za te največje dobrine smo kljub svoji zemljepisni in številčni majhnosti
lahko veliki.