ŽELIMO SI, DA V SLOVENIJI POSTANEMO OBLIKOVALCI DIGITALNE PRIHODNOSTI IN NE ZGOLJ UPORABNIKI TEHNOLOŠKIH REŠITEV
Na zadnji februarski dan smo v državnem zboru sprejeli Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti, ki ga je skupaj s sodelavci pripravil minister za digitalno preobrazbo iz vrst Nove Slovenije, Mark Boris Andrijanič. V poslanski skupini Nove Slovenije smo zakon soglasno sprejeli, saj strategija razvoja Slovenije 2030 navaja kot strateške usmeritve visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja visoko dodano vrednost in terja vseživljenjsko učenje in sodelovanje vseh delov družbe.
Slovenska strategija pametne specializacije oz. S4 programsko obdobje 2014-2020 navaja, da je za uvajanje pametnih tovarn ter pametnih mest in skupnosti potreben dvig ravni digitalizacije, za kar je nujno potrebno izboljšanje digitalne vključenosti prebivalstva.
V današnjem modernem svetu je digitalizacija tako postala vseprisoten pojav. Zaradi novih tehnologij komuniciramo drugače, delamo drugače, živimo drugače. Vse te spremembe pa terjajo posodobitve vseh procesov in sistemov, ki nas obdajajo. Novi poslovni modeli tako spreminjajo globalno ekonomijo.
Blaž Pavlin je v stališču poslanske skupine izpostavil, da morata digitalna izključenost in neenakost postati stvar preteklosti. S sprejetjem predloga zakona je narejen pomemben korak k cilju, ki ga danes zasleduje vsa Evropska unija (EU).
Marca 2021 je EU predstavila digitalni kompas, ki določa ambiciozne cilje na področju digitalne preobrazbe na 4 stebrih, eden od njih je tudi steber digitalnih spretnosti.
Cilj, ki si ga je postavila Evropska komisija je, da ima do 2030 vsaj 80 % odraslih prebivalcev EU vsaj osnovna digitalna znanja in spretnosti.
Slovenija po dostopnih statističnih podatkih precej zaostaja za najboljšimi, saj smo pod evropskim povprečjem; tako ima pri nas le 55 % odraslih vsaj osnovne digitalne spretnosti, kar je bistveno premalo za enakopravno vključevanje v digitalno družbo. Največji zaostanek beležimo pri starejših od 55 let, pri njih ima osnovne digitalne spretnosti le 32 % populacije.
Epidemija COVID-19 je pokazala, kako pomembne so digitalne kompetence celotne populacije za zagotavljanje normalnega in učinkovitega funkcioniranja vseh družbenih podsistemov v kriznih situacijah.
Digitalna vključenost prebivalstva je predpogoj družbenega razvoja, ki ga omogoča digitalna preobrazba gospodarstva, javne uprave in širšega javnega sektorja ter družbe v celoti. Zakon je temelj za to, da spodbujanje digitalne vključenosti postane obveznosti vsakokratne izvršilne oblasti.
Zakon naslavlja družbeno komponento digitalne preobrazbe, zato prebivalstvo Republike Slovenije razdeljuje na devet ciljnih skupin, ki so jim ukrepi spodbujanja namenjeni, od predšolskih otrok, do invalidov in upokojencev.
Zakon opredeljuje naslednje vrste ukrepov spodbujanja: spodbude za dvig digitalnih kompetenc, promocija digitalnih kompetenc, digitalnih tehnologij in njihove rabe ter spodbude za nakup računalniške opreme.
Nakup računalniške opreme se spodbuja z digitalnim bonom. Ciljne skupine, ki so upravičene do digitalnega bona v vrednosti 150 € so osnovnošolci zadnje triade, dijaki srednje šole, študenti ali udeleženec izobraževalnega programa starejši od 55 (vključno z upokojenci). Do tega bona so upravičeni že v letošnjem letu.
Predlog zakona prav tako omogoča, da država podeli finančne spodbude za nakup računalniške opreme, v predlogu zakona se jih je poimenovalo digitalni bon.
V letu 2022 je za subvencioniranje usposabljanj digitalnih kompetenc in za nakup računalniške opreme na voljo okoli 31 milijonov evrov.
V Novi Sloveniji smo prepričani, da smo s sprejetjem Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti napravili pomemben korak k digitalnemu opismenjevanju državljanov. Ministri in poslanci iz vrst Nove Slovenije, so tako še enkrat več pokazali, da jim je mar za dobrobit vseh državljanov in da z razvojem Slovenije med najuspešnejše države na svetu mislijo resno.