ŽELIMO DELATI ZA LJUDI, ŽELIMO DELATI ZA UPOKOJENCE!
Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na seji obravnaval spremembe in dopolnitve zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in zakona o urejanju trga dela, ki sta jih poslanca Tadeja Šuštar in Aleksander Reberšek podprla.
S predlaganimi spremembami ZPIZ-2 se uresničuje zaveza iz koalicijske pogodbe, da se »skrajša prehodno obdobje za izenačitev odmernega odstotka za moške z odmernim odstotkom za ženske v štirih namesto v šestih letih. Odmerni odstotek bo tako izenačen že v letu 2023 in bo znašal 63,5 %,« je v razpravi pojasnil Aleksander Reberšek.
Omenjeno skrajšanje prehodnega obdobja so poslanci NSi podpirali že v času, ko so bili v opoziciji, in takrat vložili ustrezne amandmaje. Takratna koalicija jim ni prisluhnila in je predloge zavrnila. Sedaj je zakonodajni predlog prišel iz vrst opozicije in sedanja koalicija ga je podprla, saj »želimo delati za ljudi, želimo delati za upokojence!«, kot je izpostavil Reberšek.
Poleg tega je poslanska skupina NSi skupaj s koalicijo vložila amandma, po katerem bo že v letu 2021 zagotovljena invalidska pokojnina znašala 41 % najnižje pokojninske osnove. Zaradi te spremembe bodo moški z najnižjimi invalidskimi pokojninami v primerjavi z lanskim letom letos prejeli okrog 50 evrov višje pokojnine.
Reberšek je predlagani dvig ponazoril s številkami: »Lanska najnižja invalidska pokojnina za moške je znašala 331,1€, po našem predlogu pa bo znašala 383,6€ z že upoštevano januarsko uskladitvijo. Razlika je torej 52,5€ in verjamem, da bo tistim z najnižjimi pokojninami resnično dragocena.«
Predlagane spremembe so prejele široko podporo tako koalicije kot opozicije.
Predlog sprememb zakona o urejanju trga dela je v parlamentarni postopek vložilo 5000 volivcev in predvideva izjemo od najvišje višine nadomestila za primer brezposelnosti. Omejitev bi se tako za delavce migrante dvignila na 1.785 evrov za prve tri mesece prejemanja nadomestila oziroma za pet mesecev, če je delavec migrant v preteklih 24 mesecih dopolnil najmanj 12 mesecev zaposlitve v državi članici, katere zakonodaja je zanj veljala nazadnje. Delavci migranti, ki delajo na primer v Avstriji, namreč plačujejo tudi 20-krat višje prispevke za primer brezposelnosti ob enaki bruto plači, v primeru brezposelnosti pa lahko po trenutni ureditvi prejmejo nadomestilo največ v višini 892,5 evra.
Po uredbi EU država članica, katere zakonodaja je nazadnje veljala za delavca, državi njegovega stalnega prebivališča za prve tri oziroma pet mesecev povrne celoten znesek nadomestil, ki mu jih je zagotovila država stalnega prebivališča, tako da slovenski proračun zaradi višjega nadomestila delavcev migrantov v primeru brezposelnosti ne bo dodatno obremenjen.
Tudi ta predlog sprememb je bil na odboru sprejet.