ZAKAJ VLADA V ČASU UKRAJINSKE KRIZE ZNIŽUJE DELEŽ OBRAMBNIH IZDATKOV?

DELI:
20.09.2022, NSi

»Rebalans proračuna za leto 2022 odraža poglede na to, kako si vlada predstavlja obrambne izdatke za prihodnost. Leta 2020 je bilo izdatkov za obrambo nekaj več kot 1 %, leta 2021 smo jih dvignili na nekaj več kot 1,2 %, leta 2022 na 1,3 %, za leto 2023 je bilo predvideno povišanje na 1,4 % in leta 2024 na 1,5 %,« je razvoj izdatkov za obrambo v prejšnjem mandatu povzel Matej Tonin.

V razpravi o rebalansu proračuna je v nadaljevanju spomnil na zavezo, da Slovenija do leta 2024 doseže zastavljeni cilj za obrambne izdatke: »Že davnega leta 2014 je bila dana valižanska zaveza s strani vseh držav, tudi naše države, da bomo vse države zaveznice do leta 2024 dosegle 2 % za našo obrambo. V zadnjih letih se je ta proces tudi zaradi dogajanja v Ukrajini nekoliko pospešil. Kot se zdi, bosta do leta 2024 več kot dve tretjini držav dosegli 2 % BDP za obrambne izdatke. Zadnji ministeriali so šli v smeri, da 2 % nista več zgornja meja, temveč temelj, na katerem gradimo obrambo

»Jasno je, da je vsaka investicija v obrambo investicija v odvračanje, s tem pa tudi v zagotavljanje miru doma in po svetu. Nekateri zelo ozkogledno gledajo na to, zakaj Slovenija kupuje določene sisteme. Slovenija jih kupuje zato, da prispeva svoj delež pri zagotavljanju širše varnosti v naši regiji ali po svetu. Tu se lahko vprašamo, ali se obnašamo sebično ali solidarno v skladu z zavezami, ki smo jih dali v preteklosti, ker na koncu to koristi tudi nam. Mir je podlaga za vse, brez miru ne more delovati noben drug sistem,« je pojasnil nekdanji minister za obrambo.

»Leta 2018 je nekdanji premier Marjan Šarec pisal generalnemu sekretarju Nata Stoltenbergu, da bomo do leta 2024 dosegli 1,5 % BDP za obrambne izdatke. To zavezo je ponovila naslednja vlada, tudi sam sem dal to zavezo, da do leta 2024 ne bomo dosegli 2 %, ker je bilo to nerealistično, temveč 1,5 %. Če pogledamo rebalans, ugotovimo, da se od trenda, ki je bil zastavljen in od političnih obljub, ki so jih dale tako leve kot desne vlade, odmikamo. Po tem rebalansu že leta 2022 Slovenija ne bo dosegala 1,3 % BDP za obrambne izdatke, ampak bomo pod tem. Vprašanje je, kaj bo v letu 2023 in ali bomo v letu 2024 dosegli 1,5 %, če že v letošnjem letu zmanjšujemo ta delež,« je pojasnil Tonin.

Spregovoril je tudi o nakupih na področju zaščite in reševanja: »Pozdravljam nabavo airtractorjev, to se mi zdi za slovenske razmere bolj učinkovito kot canadairji. Zanima pa me, kako je z nadgradnjo spartana. Na eni izmed zadnjih sej odbora za obrambo je bilo veliko posmeha, češ zakaj smo kupili kartonasti modul za gašenje. Zato ker v tistem času, ko smo jih kupovali, sistemi še niso bili razviti. Zdaj se razvijajo, proizvajalci gredo v smeri razvijanja modulov za gašenje za letali hercules in spartan. Če se bodo razvili uspešni moduli za gašenje, ki bodo omogočali zajem vode med letom, bo to pomenilo ne le za Slovenijo ampak za celotno Evropo in svet veliko okrepitev pri gašenju požarov, saj se bo s tem bistveno izboljšala zračna podpora pri gašenju. Zanima me, ali so v rebalansu predvidena sredstva, da bi šli pri spartanu v nadgradnjo modula iz kartonastih škatel v fiksno cisterno, ki se namesti v letalo

Matej Tonin je izrazil upanje, da se bo izvedla načrtovana nadgradnja osmih helikopterjev Bell 412: »Za te helikopterje, ki so delovni stroji Slovenske vojske in tudi našega celotnega sistema zaščite in reševanja, ki so se v tridesetih letih izkazali za izjemno učinkovite in koristne, je bila v našem mandatu sprejeta ocena, da bi za ceno enega novega helikopterja lahko do novega stanja obnovili osem obstoječih Bellov 412, za katere imamo izšolano pilote in ekipe, ki helikopterje vzdržuje.«

Ob koncu se je obregnil ob nenehne pozive stranke Levica po razgradnji Slovenske vojske: »Moramo se jasno odločiti, ali želimo imeti Slovensko vojsko ali samo kakšne službe za zaščito in reševanje. Pri čemer sam zagovarjam, da se tudi te krepi. Če namreč vztrajamo pri tem, da Slovensko vojsko imamo, potem jo je tudi treba opremljati kot vojsko, ne kot kaj drugega.«

»Levica je tej državi povzročila že veliko škode. Veliko stvari je ustavila in zapeljala v napačno smer. Številne njihove razprave in grožnje so tudi v gospodarstvu bistveno ustavile investicijski potencial, s čimer se je priliv v proračun zmanjšal,« je bil jasen Tonin in zaključil z vprašanjem: »Zanima me namera vlade, ali bomo leta 2024 svoje lastne zaveze izpolnili ali ne. Kako bo potekala dinamika v prihodnjih letih? Za rebalans za leto 2022 vidimo, da se dinamika upočasnjuje in zmanjšuje. Kakšna bo potem dinamika v letu 2023 in 2024?« Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec mu odgovora na ta vprašanja ni podal.