ZAKAJ NI V INTERESU VLADE, DA DRŽAVLJANI PRIDEJO DO ZDRAVSTVENE STORITVE TAKRAT, KO JO POTREBUJEJO?

DELI:
17.01.2024, NSi

»Zdravstveni sistem je star toliko, kolikor je stara naša država. 30 let čakanja je bilo dovolj, potrebujemo nov pristop.« S temi besedami je poslanka Vida Čadonič Špelič utemeljila nujnost zakonodajnih sprememb, ki se reševanja čakalnih vrst lotevajo na drugačen način. V poslanski skupini NSi smo zato vložili spremembo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Z njo predlagamo, da bi lahko bolniki zdravstvene storitve, na katere se v javnem zdravstvenem sistemu čaka nad dopustno čakalno dobo, opravili pri zasebnih izvajalcih. Za storitev bi ZZZS zasebnim izvajalcem plačal enako ceno, kot je določena v javni zdravstveni mreži.

Že po veljavnem zakonu lahko bolnik, ki v javnem zdravstvenem sistemu v Sloveniji na zdravstveno storitev čaka nad dopustno čakalno dobo, storitev opravi v tujini, v EU, pri katerem koli izvajalcu zdravstvene dejavnosti, ZZZS pa mu nato povrne stroške. Po našem predlogu bi bilo to zdaj možno tudi v Sloveniji.

Poslanka Vida Čadonič Špelič je navedla zadnje podatke, ki jih je NIJZ objavil za čakalne dobe na dan 1. 11. 2023: »Kar 137.576 oseb čaka na prve preglede in ostale storitve v zdravstvu nad dopustno mejo. Največ nedopustno čakajočih čaka z napotnico »zelo hitro«, to je več kot 14 dni, in sicer 74 %. Napotni zdravniki se za to vrsto napotnice odločijo, če presodijo, da je zdravstveno stanje pacienta tako resno, da potrebujejo pacienti obravnavo znotraj 14 dni.«

»Predlog zakona rešuje vprašanje čakalnih vrst, zato ga podpiramo,« je na seji odbora za zdravstvo ob obravnavi predloga NSi poudaril predstavnik Zdravniške zbornice. Našo rešitev je podprl tudi predstavnik Zveze organizacij pacientov Slovenije: »Kdor ne dobi možnosti koriščenja zdravstvene storitve v okviru javnega sistema znotraj dopustne čakalne dobe, bi moral dobiti možnost, da lahko to storitev opravi zunaj javnega zdravstvenega sistema.« Dodal je: »Zdravniki in pacienti soglašamo s tem, da morajo pacienti priti do varne, kakovostne in pravočasne zdravstvene storitve. Vlada pa temu nasprotuje.«

Matej Tonin je v razpravi opisal primer zdravnice, pri kateri se je pojavila hernija. Če bi čakala na obravnavo v javnem zdravstvenem sistemu, bi bila zaradi dolgih čakalnih dob z delovnega mesta odsotna eno leto, ves ta čas ne bi mogla delati, poleg tega pa bi ji država morala plačevati tudi bolniško nadomestilo. Vendar se je raje odločila za poseg pri zasebniku, ki pa ga je morala v celoti plačati sama, čeprav je s tem državi prihranila precej stroškov – saj se je po treh mesecih že vrnila na delovno mesto. Vprašal se je: »Zakaj ni v interesu vlade, da državljani pridejo do zdravstvene storitve takrat, ko jo potrebujejo? Tisti, ki govorijo, da je treba današnji sistem ohraniti, najbolj pospešujejo privatizacijo slovenskega zdravstva.«

Janez Cigler Kralj je pojasnil, da smo se tudi zaradi takih primerov v NSi odločili, da po svojih močeh pomagamo in predlagamo rešitev. Obregnil se je ob koalicijske poslance in vlado, ki so razloge za nepodporo zakonu iskali v razlagah, da gre za nesistemsko reševanje problema. »Pacient ima pravico v dopustno dolgi dobi čakanja priti do rešitve svojega zdravstvenega izziva. Če se mu to ne omogoči, mu je treba dati možnost, da ga reši zunaj sistema. Sicer pa smo v vakuumu pravic, ker to sploh ni več nobena pravica,« je bil oster Janez Cigler Kralj.

Poslanci koalicije so žal na odboru predlog zakona zavrnili z desetimi glasovi proti petim.

PREBERITE ŠE

PREDLAGAJTE DONIRAJTE VČLANITE SE