ZAKAJ NE BI RAJE FINANCIRANJA NEVLADNIH ORGANIZACIJ USMERJALI DRŽAVLJANI?

DELITE TA
PRISPEVEK
05.11.2020, NSi

Na nujni seji odbora za kulturo so poslanci obravnavali tudi načrtovane izselitve kulturniških in civilnodružbenih organizacij iz stavbe na Metelkovi 6 v Ljubljani.

Poslanec NSi Aleksander Reberšek je uvodoma v svoji razpravi spomnil na številna druga društva, ki nimajo privilegija brezplačnih prostorov: »Rad bi opozoril, da imamo v Sloveniji zelo veliko društev, ki so zares nevladna in delujejo v interesu širokega kroga ljudi: pevski zbori, amaterske gledališke skupine, folklorne skupine, planinska društva, skavti, športna društva … Člani teh društev pogosto delajo brezplačno, negujejo dediščino naših prednikov, spodbujajo športno in kulturno delovanje v vaseh in mestih. In veste kaj, velika večina nima na voljo brezplačnega prostora za svojo dejavnost.«

Dodal je, da morajo številna društva celo iskati svoje vire financiranja na vseh koncih in krajih, da lahko plačajo vse ostale stvari, ki jih potrebujejo za delovanje. »Pri tem ne trkajo nenehno na vrata ministrstva za kulturo, ampak si pomagajo sama. Veliko je tudi prostovoljnega dela, v katerem marsikdo najde smisel in sprostitev ob službi. Si predstavljate, da bi vsa ta društva prišla pred ministrstvo in zahtevala vsaka zase poseben prostor, v katerem se lahko srečujejo in delujejo?«

Opozoril je na ti, da je bilo v medijih moč zaslediti, da obstajajo društva, ki imajo brezplačne prostore, ker so se nekoč sama naselila v prazno stavbo v lasti Republike Slovenije. »Seveda se vsa ostala društva, ki te pravice nimajo, utemeljeno vprašajo, zakaj bi bile določene nevladne organizacije vredne več od njih in bi si samo one zaslužile brezplačne prostore. Zakaj bi bila samo privilegirana peščica upravičena do sredstev kulturnega ministrstva?«

Ob koncu razprave je Aleksander Reberšek ponudil rešitev za ustreznejši in spodbudnejši način financiranja nevladnih organizacij: »Zakaj ne bi raje toka denarja v civilno družbo in nevladne organizacije v veliko večji meri nadzorovali državljani sami? In sicer tako, da bi večji delež dohodnine kot danes lahko namenili tistim organizacijam, ki jih vsak posameznik prepoznava kot pomembne in zato želi spodbujati njihovo delovanje.«