ZAGOTAVLJAMO DODATNIH 100 MILIJONOV EVROV ZA PRIMARNO ZDRAVSTVO

DELITE TA
PRISPEVEK
10.09.2021, NSi

Odbor za zdravstvo je obravnaval predlog zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031. S tem zakonom se za izvajanje najpomembnejših investicij v slovenskem zdravstvu v naslednjih desetih letih namenjata več kot dve milijardi evrov.

Vodja poslanske skupine NSi, Jožef Horvat je v razpravi dejal: »Zdravje ne bi smelo biti polje brutalnega političnega preigravanja. Če kdaj, potem bi morali v obdobju epidemije, ko je med nami smrtonosni virus, za katerega ne vemo, kdaj ga bomo premagali, tovrstno zakonodajo sprejemati z večjim konsenzom.«

Izpostavil je, da se tudi s tem zakonom uresničujejo zaveze iz koalicijske pogodbe: »Ko smo sestavljali koalicijsko pogodbo, še nismo vedeli, da bo epidemija zarezala tako ostro, kot je. Zavezali smo se, da bomo dolgoročno zagotavljali finančna sredstva za investicije, ne za stroške, v slovensko zdravstvo v naslednjem desetletju.«

V okviru predloga zakona se predvideva 763 milijonov evrov za univerzitetna klinična centra v Ljubljani in Mariboru, 557 milijonov evrov za splošne bolnišnice, negovalne bolnišnice in negovalne domove, 214 milijonov evrov za specialne bolnišnice, kot so na primer URI-Soča, Center za zdravljenje nalezljivih bolezni otrok Šentvid pri Stični, Onkološki inštitut, 50 milijonov evrov za psihiatrične bolnišnice, 26 milijonov evrov za porodnišnice, 33 milijonov evrov za Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Nacionalni inštitut za javno zdravje in Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino ter 250 milijonov evrov za visokošolsko in srednješolsko izobraževanje na področju zdravstva ter po sprejetem amandmaju koalicije 150 milijonov evrov za zdravstvo na primarni ravni.

Jožef Horvat je pojasnil, zakaj takšen zakon potrebujemo: »V Novi Sloveniji in tudi v številnih strokovnih združenjih že leta opozarjajo na pomanjkanje investicij v zdravstvu in ravno to je vodilo k neizogibnemu razvojnemu zaostanku slovenskih zdravstvenih ustanov. Leta 2011 smo imeli v slovenskih bolnišnicah približno dvotretjinsko odpisanost opreme, okrog 67 %. Ta delež je lani narasel, ker ni bilo novih nabav, na 80-85 %. Posledice neinvestiranja pa najbolj občutijo bolniki in zaposleni, ki delajo z zastarelo opremo v neprimernih razmerah, kar ni več vzdržno. Tudi zato nam najboljši kader odhaja.«

Dotaknil se je tudi vprašanja proračunskih virov za investicije: »Normalno, da se vsak vpraša, kje vzeti denar. Vsaka vreča ima svoje dno. Zato moramo skrbeti za poslovno okolje, kjer bo gospodarstvo cvetelo. Različne institucije napovedujejo zelo optimistično gospodarsko rast za Slovenijo. Številke zaposlenih so izredno dobre, na ravni leta 2008, ko smo bili v visoki konjunkturi, imamo tudi dobre bonitetne ocene. Če bomo znali to ohraniti, potem se v Novi Sloveniji ne bojimo za proračunske vire. Spremljamo tudi davčne prihodke, ki so že na predkrizni ravni, kar vliva optimizem.«

»Predlog zakona naslavlja vse ravni zdravstvene dejavnosti. V Novi Sloveniji smo slišali vmesne pripombe strokovne javnosti, da je primarna raven v predlogu zakona premalo naslovljena. Na to smo opozarjali že v splošni razpravi o predlogu zakona,« je povedal vodja poslanske skupine NSi.

V zaključku je zato izpostavil amandma, ki primarnemu zdravstvu prinaša dodatnih 100 milijonov evrov: »Naši ljudje ne živijo samo v Ljubljani in Mariboru, temveč tudi na periferiji, na tako imenovanih problemskih področjih, kjer pa imajo enako pravico do zdravja kot tisti, ki živijo v najlepšem mestu. Zato smo ponosni, da smo zagotovili dodatnih 100 milijonov evrov za primarno zdravstvo.«

Predlog zakona so poslanci na odboru za zdravstvo sprejeli brez glasu proti.