Do konca leta je še samo dober mesec in "nemogoče je, da bi lahko karkoli na novo popravili", je na novinarski konferenci poudaril Slak, sicer vodja svetniškega kluba NSi. Rebalans mestnega proračuna za leto 2009 je po njegovem le potuha mestni upravi, saj lahko med letom izvaja projekte po svoji želji, z rebalansom, ki ga potrjuje na lahek način pa jih potrjuje. Kot je prepričan, se ne bi smeli izgovarjati na to, da je rebalans potreben zaradi krize in nepredvidljivih zadev.
V osnutku proračuna za leto 2010, ki ga bo mestni svet obravnaval hkrati s predlogom rebalansa, se po Slakovih besedah ponavljajo "iste napake kot letos". Za NSi je nesprejemljivo, da se že danes govori o možnosti rebalansa proračuna za prihodnje leto, saj bo tako lahko mestna uprava po svoje oblikovala realizacijo proračuna.
Kot je dejal svetnik, je nerealno pričakovati za 40 milijonov evrov večji prihodek, kot bo realiziran letos. Prav tako je po njegovem mnenju vprašljiv za 3,61 odstotkov višji prihodek od dohodnine in preveč optimistično za 370 odstotkov predvideno povečanje prihodkov od prodaje zgradb in prostorov.
Nekaj manj kot 60 milijonov evrov, ki jih je Ljubljana izgubila s spremembo zakona o financiranju občin, gre na račun ostalih občin, ki veliko težje živijo kot Ljubljana, pravi Slak. Kot je prepričan, to ni bila politična odločitev, ampak odločitev, ki je bila nujna za razvoj ostalih občin.
Glede zaključnega računa za leto 2008 je Slak dejal, da je notranja revizija podrejena županu. NSi v zvezi s tem najbolj moti, "da ni bila ustrezno uresničena reorganizacija v mesti upravi". Iz pripomb nadzornega odbora se vidi, da je poslovanje še vedno neurejeno, dokumentacija kroži iz oddelka v oddelek, vsaka postavka tako nima skrbnika, ki bi moral spremljati poslovanje od začetka do konca.
To je sporno zaradi diskriminatornosti Ljubljančanov, saj, denimo, tako nakup avtobusov financirajo tisti, ki se ogrevajo na plin, tisti, ki se ogrevajo na kurilno olje ali drva pa ne, opozarja Kranjc. Poleg tega se po njegovih navedbah sredstva iz holdinga prelivajo tudi v druge projekte zunanje ureditve, kot je med drugim obnova Mestnega in Starega trga ter Brega. Tako se izvaja prikrito financiranje mestnih projektov iz naslova vzdrževanja komunalne infrastrukture.