Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je obravnaval novelo Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki jo je v zakonodajni postopek v okviru svežnja družinske in socialne zakonodaje vložila poslanska skupina NSi.
»Spremembe predvidevajo, da če otrok ne obiskuje pouka osnovne šole ali obstaja dolg do javnih služb ali vzgojno izobraževalnih zavodov, se socialna pomoč tri mesece izplačuje v naravi. Izplačilo v naravi lahko na primer pomeni plačilo položnic za elektriko, ogrevanje, bone za nakup v trgovini itd. Glavni cilj rešitve je, da se otroke spodbudi, da obiskujejo OŠ, jo zaključijo, si tako pridobijo izobrazbo in imajo podlago za vstop na trg dela in samostojno življenje,« je pojasnila poslanka Tadeja Šuštar Zalar.
»Ta sprememba je mišljena predvsem kot spodbuda družinam, da otrokom omogočijo obiskovanje osnovne šole. V primeru, da se začne družini socialna pomoč izplačevati v naravi, se ji strokovni delavci tudi bolj posvetijo. Strokovni delavci imajo vpogled v finančno stanje družine, vedo, katere položnice so za njih pomembne za življenje, kaj potrebujejo, zato se s tem ukrepom uči družine, kako razpolagati z denarno socialno pomočjo. Ukrep bo veljal tri mesece, potem se denarna socialna pomoč spet izplačuje v denarju. V treh mesecih se lahko družina nauči, kako uporabljati denarno socialno pomoč.«
Z ukrepom obveznega izplačila denarne socialne pomoči v naravi za tri mesece, če otrok ne obiskuje osnovnošolskega pouka ali obstaja dolg do javnih služb ali vzgojno izobraževalnih zavodom se v prvi vrsti varuje otroke in preprečuje, da bi se ujeli v začaran krog medgeneracijske revščine, ki se prenaša s staršev na otroke, da ti sploh ne dokončajo osnovne šole in so zato zelo težko zaposljivi.
»Naj še enkrat izpostavim, da gre tu za dobrobit otrok. Statistike kažejo, da ko otrok zapusti obiskovanje OŠ, se zelo redko kot odrasel odloči, da bo nadaljeval osnovnošolsko izobraževanje,« je poudarila poslanka NSi.
S predlogom pa omogočamo tudi, da si lahko ob soglasju upravičenca do denarne socialne pomoči zavod za zaposlovanje, center za socialno delo in humanitarne organizacije izmenjajo podatke o njegovi obravnavi. Na ta način se bo lahko zagotavljala celovita obravnava prejemnikov denarne socialne pomoči, ki jih pestijo kompleksnejše ovire – npr. težave v duševnem zdravju, težave z odvisnostjo ter socialne in druge podobne težave, ki vplivajo na materialno ogroženost. Najprej je treba razrešiti te ovire, šele nato si lahko začne človek iskati zaposlitev in v njej tudi ostane.
Tadeja Šuštar Zalar je razložila: »Za razrešitev ovir, to so npr. težave v duševnem zdravju, težave z odvisnostjo ter socialne in druge težave, ki vplivajo na materialno ogroženost upravičencev do denarne pomoči, je potrebno tudi medsebojno sodelovanje CSD ter izvajalcev socialnovarstvenih programov in humanitarnih organizacij.«
»Gre za izmenjavo npr. podatkov o prejetih denarnih dajatvah, vključenosti upravičencev v socialnovarstvene storitve in programe ter drugih oblikah pomoči, kot so materialna pomoč v hrani, oblačilih, organizirana pomoč prostovoljcev, dogovorih o aktivnem razreševanju socialne problematike ter o aktivnostih vseh treh deležnikov za razreševanje problematike posameznega upravičenca. Tu naj še enkrat poudarim, kar je bilo sicer večkrat izpostavljeno, da poteka izmenjava podatkov izrecno s soglasjem upravičenca,« je zaključila Tadeja Šuštar Zalar.
Odbor je predlog sprememb potrdil z devetimi glasovi za in enim proti.
Vir fotografije: foto arhiv državnega zbora