Z ZAKONOM O DOLGOTRAJNI OSKRBI PORAVNAVAMO DOLG DO STAREJŠIH

DELITE TA
PRISPEVEK
10.12.2021, NSi

Po več kot 20. letih, nedodelanih predlogih in obljubah so poslanci le sprejeli zakon o dolgotrajni oskrbi, ki starejšim in njihovim skrbnikom prinaša veliko pozitivnega. Gre za korenito spremembo sedanjega nevzdržnega stanja, ko starejši ne vedo, kako in kje bodo lahko preživeli jesen svojega življenja.

V nadaljevanju objavljamo stališče do omenjenega zakona, ki ga je na seji državnega zbora predstavila poslanka Iva Dimic:

Potrebe po storitvah dolgotrajne oskrbe so v vse večjem porastu in se spreminjajo glede na potrebe časa, v katerem živimo. Če so bile nekoč velike družine, ki so poskrbele za starejše, bolne ali invalide, se danes soočamo, da se je zaradi sprememb življenja družin tudi zaradi služb in dejavnosti, življenja v mestih, to v Sloveniji korenito spremenilo. Slovenija na področju dolgotrajne oskrbe močno zaostaja za ostalimi evropskimi državami, ker do danes nima enovitega zakona, ki bi sistemsko urejal to področje.
Danes ga imamo pred seboj.

Dolgotrajna oskrba je področje oskrbe, ki so jo najpogosteje deležni starostniki, redkeje otroci in ljudje v srednjem življenjskem obdobju. Storitve dolgotrajne oskrbe ljudje potrebujejo, ker zaradi starosti, telesne ali duševne bolezni in invalidnosti niso zmožni v daljšem časovnem obdobju opravljati osnovnih in podpornih dnevnih aktivnosti.

Pri starejših ljudeh je zaznati veliko željo po oskrbi na domu. Slovenci smo znani po tem, da smo navezani na svoje nepremičnine oziroma dom in se težje sprijaznimo z menjavo okolja, posebno v starejšem obdobju življenja. Dom je v določenih primerih boljše okolje za oskrbo starejših, saj je to kraj čustvenih in fizičnih asociacij, spominov in udobja, odhod v institucionalno varstvo pa lahko povzroči depresivno počutje in stiske. Tako starejših kot tudi družine. Oskrba na domu omogoča, da je družina skupaj tudi v času bolezni.

(SURS – Statistični urad Republike Slovenije, 2020). V Sloveniji je bil leta 2019 delež ljudi, starejših od 65 ali več let, 19,7 %, v januarju 2020 je ta delež znašal že 20,2 %. Projekcije za leto 2050 pa so napovedale, da naj bi se delež dvignil na 30 %. Prav tako se bo zvišal delež starejših od 80 let, in sicer s 5 % v letu 2016 na 11, 4 % v letu 2050. Leta 2017 je storitve in denarne dodatke za DO koristilo 64.433 oseb, od tega jih je približno 35,5 % (okoli 22.900) denarne dodatke koristilo za storitve v institucijah, delež ljudi, ki so koristili storitve DO na domu, pa je znašal 34,9 % (okoli 22.500). Prav tako so zabeležili, da naj bi približno 18.500 oseb koristilo denarne dodatke za različne storitve DO. Nekateri podatki tudi kažejo na to, da pomoč pri oskrbi zaradi funkcionalnih omejitev potrebujeta več kot dve od petih oseb, starejših od 65 let.

Načini financiranja DO se v posameznih državah Evropske unije (EU) razlikujejo, kar pomeni, da je lahko DO del zdravstvenih in socialnih sistemov. V Sloveniji in še nekaterih evropskih državah se DO financira preko javnih virov (davkov), neobveznega oziroma prostovoljnega zavarovanja, obveznega socialnega zavarovanja ter zasebnih virov, v drugih evropskih državah pa za financiranje DO ponujajo denarna nadomestila ali kupone, s katerimi plačajo formalno ali neformalno oskrbo. V času epidemije smo lahko začutili, da so starostniki, ko omejimo stike in druženje, še dodatno izpostavljeni osamljenosti. S pomočjo IKT bi bila osamljenost mogoče manj prisotna, saj bi se starejši namesto na obisku slišali s svojci kar preko telefona. Mnogi starostniki že uporabljajo mobilni telefon in drugo digitalno tehnologijo.

Spremembe in nove oblike DO se bodo uvajale postopno. Nihče ne bo izpadel, za vse se bo poskrbelo. DO sosednje države že izvajajo in imamo modele, ki v družbi delujejo. Nič novega ne uvajamo, kar nebi bi v naših sosednjih državah že poznali skoraj 30 let in smo za te namene namenili v preteklih 8 letih več kot 75 mio javnega denarja. Čas je, da vse raziskave in ugotovitve implementiramo in da ljudje pridejo do oskrbe na domu, cenejšega institucionalnega varstva, da priznamo delo oskrbovalcev družinskih članov ali da dobijo denarno nadomestilo.

Poslanci Nove Slovenije KD bomo predlog zakona o dolgotrajni oskrbi podprli, ker prinaša najnujnejšo oskrbo vsem potrebnim pomoči.