Z našim predlogom želimo vsem državljanom zvišati plačo

Na današnji seji državnega zbora je v razpravi bil tudi predlog zakona NSi o spremembah Zakona o dohodnini. Ta predvideva povečanje zakonsko določene splošne dohodninske olajšave iz 3.302 evra letno na 7 tisoč evrov. Z njim želimo v NSi vsem povišati mesečno neto plačo, rešujemo pa tudi delavce migrante, saj se s povečano splošno olajšavo odpravi potreba po visokem doplačevanju dohodnine v Sloveniji.

Z našim predlogom ne ogrožamo pokojninske in zdravstvene blagajne

»V NSi si želimo vsem državljanom zvišati plačo. Seveda pa to želimo zagotoviti z manjšimi davki in ne z dvigovanjem bruto plač. Višje neto plače vsem državljanom želimo zagotoviti na način, da se država odpove delu dohodnine. To pa zato, ker s tem ne ogrožamo pokojninske in tudi zdravstvene blagajne. Hkrati z dvigovanjem plač z manjšo dohodnino ne zvišujemo bruto plač in s tem dodatno obremenjujemo gospodarstvo,« je bil v stališču poslanske skupine jasen predsednik NSi Matej Tonin.

Izpostavil je štiri pomembne rešitve, ki jih prinaša novela zakona NSi. »Najbolj enostavna je usklajevanje davčnih olajšav z inflacijo. Zdi se nam pošteno in pravilno, tako kot je bilo v preteklosti, da se davčne olajšave dvigujejo z inflacijo, ker če tega ne usklajujemo z inflacijo, potem pomeni, da realna vrednost teh olajšav dejansko pada,« je povedal predsednik NSi.

Druga rešitev našega predloga je zmanjšanje najvišje dohodninske stopnje s 50 % na 43 %. »To je tista stvar, ki Slovenijo na vseh lestvicah konkurenčnosti bremeni, jo vleče navzdol na lestvicah. Če zmanjšamo najvišjo dohodninsko stopnjo s 50 na 43 %, bi tisti, ki imajo nekoliko več prihodkov, v Sloveniji še vedno plačali največ davka, bistvena razlika pa je v tem, da bo Slovenija v primerjavi z drugim svetom bolj konkurenčna,« je prepričan Matej Tonin.

Tretja rešitev pa je na dvig splošne dohodninske olajšave s sedanjih 3 tisoč 300 evrov na 7 tisoč evrov. »Če dvigujemo plače, potem jih dajmo vsem, ne zgolj zaposlenim v javnem sektorju in ta rešitev, ki jo predlagamo bi pomenila, da nekdo, ki ima v Sloveniji povprečno neto plačo, bi mesečno imel višji neto prihodek za 83 evrov. Če to pomnožite krat 12, dobite kar lep letni prihodek več,« je povedal predsednik NSi.

Četrta pomembna rešitev v tem zakonu pa je izboljšanja položaja delavcev migrantov. »V NSi menimo, da če delavcem migrantom Slovenija nalaga enake dolžnosti pri plačilu dohodnine kot slovenskemu delavcu, mu mora priznati tudi enake pravice kot pripadajo slovenskemu delavcu. Gre za osnovno ustavno načelo enakosti. Edina pravična rešitev za rezidente z dohodki iz tujini je izvzetje tega dohodka iz obdavčenja v Sloveniji s progresijo, kar je navedeno tudi v tej zakonodaji,« je še dodal Matej Tonin.

Posameznik je pri financah bolj odgovoren kot država

Spremembo splošne dohodninske olajšave NSi predlaga, ker želimo razbremeniti visoka davčna bremena zavezancev ter posledično izboljšati tudi okolje za zaposlovanje in razvoj gospodarskih aktivnosti.

»NSi je stranka, ki ima v svojem programu kot eno glavnih načel določeno načelo omejenih davčnih obremenitev. Verjamemo, da je posameznik pri ravnanju s finančnimi sredstvi veliko bolj odgovoren in racionalen kot država, zato se naj na državo preko davkov prenese le omejen obseg sredstev, ki so nujno potrebna za delovanje njenih sistemov. Na drugi strani pa naj državljani obdržijo večji delež sredstev, ki so jih sami ustvarili s svojimi sposobnostmi in delom,« je povedal vodja poslanske skupine NSi.

Izpostavil je, da se prejšnja koalicija velikokrat hvali z visoko gospodarsko rastjo, a te rasti ni pripravljena deliti z vsemi državljani. »Stranke prejšnje koalicije se hvalijo z visoko gospodarsko rastjo za katero, so zaslužni predvsem naši podjetniki in njihovi zaposleni. Na drugi strani pa so do te rasti z njimi niso pripravljeni deliti. Za plačo visoko kvalificiranega zaposlenega v višini 3 tisoč evrov, mora slovenski delodajalec plačati kar 6 tisoč 128 evrov, češki pa dobrih 300 evrov manj,« je povedal Jožef Horvat in dodal, da nas nekatere države, ki so bile še do nedavnega gospodarsko veliko manj razvite, prehitevajo zaradi njihovega bolj konkurenčnega poslovnega okolja. Tudi zato moramo svojo davčno politiko prilagajati tej ekonomski realnosti.