Vrtovčeva preiskovalna komisija zaslišala Janka Medjo, Aleša Hauca in Janeza Fabijana

DELITE TA
PRISPEVEK
05.11.2019, NSi

Kot prvi je pred parlamentarno komisijo pričal nekdanji predsednik uprave NLB Janko Medja. Na vprašanja o konkretnih primerih glede prenosa terjatev iz NLB na DUTB je večkrat zatrdil, da se »ne spomni«. Aleš Hauc, nekdanji predsednik uprave NKBM, pa je med drugim izpostavil, da so se s strani Medresorske komisije dogajali pritiski, katera podjetja bodo uvrščena na se končni seznam za prenos.

Medja je uvodoma povedal, da je bila NLB v ukrepih za sanacijo bančnega sistema le “predmet” in ni mogla sodelovati pri določitvi metodologije za oceno vrednosti sredstev niti ni imela končne besede glede tega, katere terjatve bodo uvrščene na seznam za prenos.

Predsednik preiskovalne komisije Jernej Vrtovec ga je v nadaljevanju spraševal, zakaj so bili uporabljeni različni vatli pri uvrstitvi določenega podjetja ali skupine na seznam terjatev za prenos – kot primer je navedel skupino DZS, ki je bila prenesena, in KD Group, ki ni končala na slabi banki, v obeh primerih pa gre za finančni holding. Janko Medja, ki je v tem obdobju vodil NLB, na Vrtovčeva vprašanja ni znal odgovoriti, ker da se ne spomni konkretnih primerov.

O morebitnih pritiskih direktorjev podjetij je dejal, da so predstavniki določenih podjetij spraševali NLB glede prenosa, a je bil dogovor v NLB-ju, da se držijo pravil in postopkov, je povedal. Kaj so bili v konkretnih primerih razlogi za prenos ali neprenos – Vrtovec je navedel podjetja Prevent Global, Lisca, Perspektiva, Kondor Real, Mayer McCann Slovenija – Medja ni mogel povedati, dejal je, da imajo podatke v NLB-ju.

Vrtovec je še spraševal, zakaj določene terjatve ali naložbe, niso bile prenesene, čeprav so sprva bile na seznamu. Gre npr. za podjetja Kolektor, Petrol, Telekom Slovenije itd. Janko Medja je na to vprašanje ponovno odgovoril, da tega ne ve.

O strinjanju z rezultati pregleda kakovosti aktive (AQR) je Medja povedal, da se v določenih primerih niso strinjali s tem, za koliko bi se terjatev dalo unovčiti. Predvsem pri vrednotenju nepremičnin Medja zaradi količine podatkov in razmeroma kratkega časa za pregled dopušča možnost, da morda vsa vrednotenja niso bila skladna z mednarodnimi računovodskimi standardi. Pri posameznih primerih se torej ocene banke niso skladale z rezultati AQR, sta bili pa oceni o višini potrebnega kapitala na koncu na podobni ravni.

Aleš Hauc, nekdanji vodilni v NKBM, je dejal, da je NKBM sicer pripravila osnovni seznam terjatev, ki bi jih banka prenesla na DUTB, se je pa nato seznam spreminjal in o tem, katere terjatve bodo prenesene, sta odločali medresorska komisija in Banka Slovenije. Ob tem je dejal, da so želeli, da se prenesejo vse nedonosne terjatve, tako pa jih je v bankah precej ostalo tudi po sanaciji. “Ni logično, da greš delati sanacijo, pa na DUTB ne preneseš vsega, kar je sporno,” je poudaril.

Na Vrtovčevo vprašanje o izboru terjatev pa je povedal, da da v banki niso imeli vpliva na to, katere terjatve bodo prenesene, niti ne na ocenjevanje vrednosti premoženja, s katerim so bile terjatve zavarovane. V letih 2012 in 2013 je šlo po njegovih ocenah vse narobe: “Nismo imeli vpliva, kdo nam hodi po hiši, kregali smo se z ocenjevalci, prihajalo je do velikih odstopanj, prenosne vrednosti je določala Evropska komisija, mi smo lahko samo gledali, kaj se dogaja.”

Glede višine izračunane bančne luknje sicer pravi, da ni bila povzročena nobena škoda. “Država je dala denar iz enega žepa v drugega. Tudi če ga je dala preveč, denar ni bil izgubljen,” je dejal. Dodatno je ocenil, da je večina spornih kreditov v banki nastala zaradi posledic krize, v manjši meri pa zaradi slabih bančnih praks. Ocenil je, da se je v obdobju pred krizo zgodil “splet nesrečnih okoliščin pohlepa, ki je pripeljal do tega, da so se podjetja prezadolžila in zato tudi klecnila, banke pa so bile pri odobravanju kreditov premalo konservativne”.

Je BS zadovoljivo izvajal nadzor?

Pred preiskovalno komisijo DZ-ja o delovanju DUTB-ja je danes kot zadnji pričal nekdanji viceguverner in namestnik guvernerja Banke Slovenije Janez Fabijan.

Na vprašanje Jerneja Vrtovca, ali bi lahko Banka Slovenije s svojo nadzorniško funkcijo preprečila krizo v slovenskem bančnem sistemu, je odvrnil, da ni opazil, da kolegi iz nadzora ne bi delali s polno paro. Je pa naša država v tistem času uvajala evro, banke so dobivale poceni denar na mednarodnem denarnem trgu in vladal je optimizem. “Ta evforija in navdušenje sta bila neverjetna,” je dejal. Nato pa se je konec leta 2008 likvidnostni položaj v bankah zelo zaostril.

Prenos terjatev z bank na DUTB je bil transparenten, je zagotovil Fabijan. Sezname so dale banke, saj so one dolžne poznati komitente. “Oni bi morali iz žepa stresti in vedeti, kaj se da narediti, kako lahko prenos pomaga in kakšen bo vpliv na kapital, ter narediti pametno strategijo skupaj z nadzornim svetom,” je dejal.

Katere terjatve se bodo z bank prenesle na DUTB, je določila vladna uredba. Ali, če sploh, je v te sezname posegala Banka Slovenije, Fabijan ni znal povedati. “Morda so kaj spreminjali, a ne verjamem, da velikokrat,” je dejal in dodal, da vsekakor ne bi smeli posegati brez soglasja bank.

Merila za prenos terjatev na DUTB

Na Vrtovčevo vprašanje, če so se dogajali pritiski lastnikov ali direktorjev podjetji, ki so se znašli na seznamu za prenos na DUTB, je Fabijan sprva odgovoril, da ne. Ko mu je Vrtovec predočil primer KD Group, pa se je Fabijan le spomnil, da ga je klical takratni direktor. KD Group je bil sprva na seznamu za prenos, a očitno se je prenosu na DUTB izmuznil tudi zaradi pritiskov. To pa ni v skladu z veljavno Uredbo in pravili, ki so bila sprejeta.

V ponedeljek, 11. novembra bosta pred preiskovalno komisijo zaslišana nekdanja predsednica vlade Alenka Bratušek in nekdanji finančni minister Uroš Čufer.